»Razen da je neki hotel, ne vem,« se je predsednik države Borut Pahor pridružil vrsti nevednežev, v kateri so se med stebri družbe znašli še predsednik Olimpijskega komiteja Slovenije Bogdan Gabrovec in mariborski župan Andrej Fištravec, poleg njih pa domala vsi, ki se jih je v soboto na Zlati lisici vprašalo: »Kaj pomeni ime Habakuk?«
Tako se namreč imenuje pobočje, na katerem se dogajajo tekme ženskega svetovnega pokala v Mariboru. »Habakuk je prerok,« je Gogo Rukavina, izumitelj Festivala Lent, edini ponudil suveren odgovor. Zdi se, da pravilen. In kaj je potemtakem Vitranc? »Veter,« pojasnjuje Dušan Čop v svoji analizi Gorska, terenska, ledinska in vodna imena v Sloveniji. Ni dvoma, da bi podobne vrste anket na tekmi v Kranjski Gori dale še pestrejše odgovore, kar seveda ni najbolje. To namreč, da vemo, da Streif pomeni Petelinji greben, za kaj gre pri Habakuku ali Vitrancu, pa nam je manj jasno.
Fištravec zahteval 40 vstopnic
Sobotna tekma na videz ni privabila obilja gledalcev, čeravno organizatorji trdijo, da si jo je ogledalo 9000 ljudi. Vseh skupaj. Predvsem ni jasno, koliko ljudi je kupilo vstopnico. Treba je upoštevati, da gledalskih sektorjev, ki od ciljne črte navzdol obkrožajo iztek proge, ne zapolnjujejo ljudje z običajnimi vstopnicami, ampak gre za različne VIP oziroma druge deležnike tekme. Med drugim tudi tiste, ki prireditev nemara sofinancirajo. Uvod v značilno razsežnost dogodka ponudi iz gostinskih krogov pridobljen podatek, da je ekipa delavcev na progi štela 60 ljudi, ekipa RTV Slovenije pa nekaj čez 70. In sektorji, v katerih se je mešalo 13 kategorij bodisi službenih oseb, novinarjev, gostov in drugih prisotnih smučarskih specialistov, so bili dejansko polni. Ljudi z običajno vstopnico pa ob progi ni bilo veliko. »Lani si ob tem času potreboval eno uro, da si se prebil navzgor,« je povedala starejša navijačica iz Juršincev. Brez pikanterij ni šlo. Župan Fištravec je za svojo ekipo menda zahteval 40 vstopnic, od organizacijskega komiteja pa jih je dobil samo osem. »Za vse je dovolj,« je naknadno komentiral razprtijo. V prvokategorniškem VIP (menda 250 evrov na osebo) si že zjutraj lahko pojedel jajčka v številnih različicah, medtem ko so bile za kosilo mesnine oziroma klobase. Čez čorbico v novinarskem središču se ni pritoževati.
Dejanska navijaška sestava ob progi ni bila posebej pestra. Nekaj ljudi iz drugih delov Slovenije, sicer pa povečini štajerski obiskovalci. Pa vendar smo naleteli tudi na tujega šampiona, v slovaške barve odetega Miroslava Ledeckega, slovaškega reprezentanta v košnji trave s klasično koso. Sicer pa pivo po tri evre, špricar po 1,5. »Iz jurjevčana delamo špricar,« pojasni ekipa z druge strani šanka.
Zasnežen del pobočja se je spremenil v blatno drsalnico in nemalokdo je končal »usran«. »Obriši si noge, da mi ne boš proge popacal,« je bil pri srednji postaji sedežnice, kamor sem se povzpel pred prvim tekom in želel potem še prečkati progo, strog stari redar. Je bila pa pot s sedežnico malo pred tem prijetna.
Že javno žrebanje je težka muka
Kot vemo, so sedežnice in vlečnice loterija. Nikdar ne veš točno, s kom se boš sparil. V pričujočem primeru je Habakuk vašemu poročevalcu namenil Kirchi oziroma Michaelo Kirchgasser, avstrijsko šampionko. Priložnost seveda ni ostala zamujena. »Ne, ne žuriram pred tekmo. Nekoč, pred desetimi leti, se je to še lahko zgodilo, dandanes pa ne več,« je med drugim povedala naključnemu sopotniku. In da najraje tekmuje v Flachauu. »Zaradi veliko gledalcev, a tudi Maribor mi je posebej ljub iz podobnega razloga, upam, da bodo ljudje prišli zaradi Ane,« je še dodala.
Javna podoba Zlate lisice je, da naj bi bila to najbolj ženstvena ženska tekma svetovnega pokala. Tekmovanje, ki najde čas in energijo tudi za to, da se do tekmovalk vede džentelmensko. Konec koncev so nagrajenke do leta 1995 za nagrado prejemale lisičje krzno. In bil je ples. »Ko je bil še hotel Slavija, je bil tam ples za tekmovalke, odkar ni več Slavije, pa tudi plesa ni več,« spet navrže gospod Rukavina, Tone Vogrinec pa nadaljuje: »Šport je v zadnjih letih postal tako brutalen, da niti tekmovalke in tekmovalci niti trenerji in niti serviserji nimajo minute časa in jih ne zanimajo družabne prireditve. Že javno žrebanje jim je težka muka, je pa Zlata lisica, kar se publike tiče, ostala, kar je. Ni samo športni, temveč tudi družabni dogodek.«
Kar se animacije gledalstva tiče, se da v primerjavi s tekmo v Kitzbühlu, kjer smo se mudili pred tednom, reči, da je Lisica medlejša. Različna tudi po glasbeni opremi. V Mariboru nisi slišal rokenrola, razen ko je Ana Drev s tem izrazom ocenila razmere na progi po prvi vožnji. Nobenih Status Quo ter drugih prvakov bugija, kar je resda zastarela glasba, ki pa vsaj znotraj »apres ski« glasbenoprogramskega žanra drži pozicijo. Kajti bugi je kot polka. Po definiciji prostodušen in vesel.
V duhu novic z Japonske
Čas med tekoma je pripadel Nataliji Verboten, ki smo jo nazadnje sicer gledali pred leti na zboru kamionarjev na špediciji na Letališki v Ljubljani, ko se je po 15 minutah med razvnetimi fanti zgodil pretep. Na Pohorju je bilo bolj mirno in manj alkoholizirano. Če česa, se pa gospe Verboten ne da očitati ne profesionalizma in ne razdajanja. Na preverjen način: »Jaz se že slačim tukaj na odru. Najprej gredo dol rokavice. Gospod fotograf, čisto do konca pa ne!« in »Dajmo ritke. Zato jih imamo!« Ob komadu o »peglanju«, kar je sicer prispodoba za spolno občevanje, je na oder privabila še tri mladenke, dijakinje srednje turistične šole, kar je ena od njih izkoristila: »In pozdravljam vse profesorje – kot dokaz, da smo prisotne na športnem dnevu!«
Sobotna tekma se je začela v duhu novic iz Japonske, kjer so slovenski skakalci izvedli »državno prvenstvo«, in pa seveda ob novicah z moškega smuka, kjer je Kline dolgo vodil, na koncu pa dosegel rezultat kariere. Dopoldne oziroma še po prvem teku je letošnji mariborski veleslalom marsikomu deloval prozaično, vsakdanje, tudi zehajoče. Redkokdo je pričakoval Ano Drev, sploh potem, ko ji prvi tek niti ni uspel najbolje. A tekma se je končala v najvišji prestavi in ob najvišjih čustvih. »Doseči rezultat pred domačim občinstvom so sanje vsakega športnika,« je na koncu vse skupaj komentirala rešiteljica tekme Ana Drev.
