Postojnska občina niza zmago za zmago proti državi zaradi vojaškega vadišča Poček. Najprej je ustavno sodišče zaradi nepopolne vloge zavrnilo zahtevo okoljskega ministrstva za oceno ustavnosti postojnskega občinskega odloka, po katerem bi moralo obrambno ministrstvo za uporabo vojaškega poligona Poček občini plačevati nadomestilo za uporabo stavbnega zemljišča. Nato je ljubljansko okrožno sodišče presodilo, da mora država postojnski občini plačati več kot 1,3 milijona evrov nadomestila, vključno z zamudnimi obrestmi.
Na ministrstvu sploh še ne vedo, ali naj na ustavnem sodišču znova spodbijajo zanje sporni odlok o nadomestilu za uporabo stavbnega zemljišča, ki ga je leta 2011 postojnska občinska uprava pod vodstvom tedanjega župana Jerneja Verbiča preoblikovala tako, da je območja, za katera lastnikom nepremičnin zaračunava nadomestilo za uporabo stavbnega zemljišča, razširila še na vojaški poligon Poček. Ministrstvo za obrambo je od takrat namesto 65.000 evrov občini dolžno plačevati 503.298 evrov za obremenjevanje zemljišč.
Kje se je izgubila listina?
V oči bode razlog, zakaj so ustavni sodniki sploh zavrnili zahtevo za oceno ustavnosti: spisu je manjkal ključni dokument, s katerim bi dokazali, da so na pristojnem ministrstvu ustrezno izpeljali postopek nadzora zakonitosti. Na ministrstvu za okolje in prostor trdijo, da so to listino posredovali vladi v obravnavo in sprejem. »Gradivu je bil priložen dopis z dne 23. 5. 2013, s katerim je ministrstvo za infrastrukturo in prostor pozvalo Občino Postojna, da odpravi nepravilnosti v roku 30 dni od prejema dopisa,« so sporočili. Tudi nekdanja generalna sekretarka vlade, danes vršilka dolžnosti pomočnice direktorja na Kemijskem inštitutu Tanja Šarabon zagotavlja, da se listina ni izgubila niti na vladi. Po njenih besedah je ministrstvo dokumentacijo predložilo v elektronski obliki, ki so jo v istem paketu preposlali na ustavno sodišče.
Okoljsko ministrstvo sicer lahko vladi predlaga, naj ponovno vloži (dopolnjeno) zahtevo za oceno zakonitosti postojnskega odloka. K temu bi jih lahko spodbudila odločitev ljubljanskega okrožnega sodišča, ki je presodilo, da mora država občini za nazaj plačati več kot 1,3 milijona evrov nadomestila, vključno z zamudnimi obrestmi.
Ali bo padel tudi prostorski načrt?
Iz razsodbe, ki še ni pravnomočna in jo na državnem pravobranilstvu še proučujejo, izhaja, da je obrambno ministrstvo po spremembi občinskega odloka plačalo le nadomestilo za leti 2011 in 2012, potem pa ne več, ker je davčna uprava sklenila, da ministrstvo za obrambo ni zavezanec za plačilo nadomestila za poslovne prostore in zemljišča na Počku, namenjene za potrebe obrambe in zaščite.
Nekdanje vodstvo občine je zato lani vložilo tožbo za povračilo škode zaradi neodmerjenega oziroma premalo odmerjenega nadomestila za uporabo stavbenega zemljišča za pretekla leta. Obrambno ministrstvo bi namreč moralo v postojnski proračun za leto 2013 vplačati še 328.754 evrov, za leti 2014 in 2015 pa skupno 970.000 evrov.
Sodišče je ugotovilo, da se nadomestilo od leta 2004 plačuje za zazidana in nezazidana stavbna zemljišča, ki so določena v zakonu o graditvi objektov, pri čemer se od tedaj uporablja nova opredelitev stavbnih zemljišč v zakonu o urejanju prostora. Zato ni več mogoče uporabiti izjem po zakonu o stavbnih zemljiščih, na katere se je napačno sklicevala davčna uprava.
Medtem na Postojnskem nestrpno čakajo tudi na odločitev ustavnega sodišča o zakonitosti uredbe o državnem prostorskem načrtu za Poček, ki so jo sprejeli, ne da bi opravili presojo vplivov na okolje, ki bi jih povzročila načrtovana širitev vadišča. Še več: državni prostorski načrt so sprejeli kljub negativnemu mnenju ministrstva za kmetijstvo in okolje zaradi negativnih vplivov na podtalnico in gozdove.