Ljudje so upali, da se bodo s predstavniki Slovenske vojske laže dogovorili o kompromisnem režimu na Počku kot z jugoslovansko vojsko, vendar je po dolgoletnih dogovorih prišlo le do manjših sprememb pri organizaciji vaj in obveščanju javnosti, celovitega dogovora o delovanju vadišča pa niso dosegli. Na referendumu oktobra 2000 je skoraj 70 odstotkov volilcev postojnske občine zahtevalo zaprtje vadišča, vendar so se v vodstvu občine sprijaznili z dejstvom, da se Slovenska vojska ne bo odrekla svojemu osrednjemu vadišču. Začeli so razmišljati o kompromisnih rešitvah in o načinih za finančno nadomestilo, ki bi ga ministrstvo za obrambo zaradi negativnih vplivov vojaških vaj plačevalo občini. Predlog skupine svetnikov, naj ministrstvo občini za vsak dan, ko na vadišču potekajo vojaške aktivnosti, plačuje milijon tolarjev odškodnine, ni bil nikoli potrjen. Tudi nobenega od dogovorov, ki so potekali med predstavniki občine in ministrstva, niso podpisali. Na ministrstvu so se izgovarjali, da je treba problem rešiti celovito, za vsa območja v državi, ki so prizadeta zaradi vojaških vaj. Prekinitve pogajanj so občinske svetnike tako razjezile, da so konec marca sprejeli odlok, po katerem bi moralo ministrstvo za obrambo občini Postojna zaradi hrupa, tresljajev, onesnaževanja vode, zraka in tal, ki jih povzročajo vojaške vaje, plačevati skoraj milijardo tolarjev na leto (pol milijona za vsak hektar vadišča). Ministrstvo se je na odločbo o plačilu 662,7 milijona tolarjev odškodnine za leto 2002 pritožilo in župan Josip Bajc je odločbo razveljavil, ker je menil, da ni bila izdana v skladu z zakonom o davčnem postopku. Vlada pa je ustavno sodišče pozvala, naj presodi, ali je odlok sploh ustaven. Odločitve o ustavnosti odloka še ni, vendar so v Postojni večinoma prepričani o svoji zmagi, ker ustavni sodniki niso zadržali izvajanja odloka. Zato so z občine na ministrstvo poslali novo odločbo, na katero se je ministrstvo prav tako pritožilo. Pravijo, da bodo uporabili vsa mogoča pravna sredstva za zavarovanje javnega interesa. Vlada namreč meni, da bi plačilo tako visoke odškodnine zelo prizadelo finančno stabilnost države in financiranje temeljnih nalog obrambe. Žogica je zdaj v rokah novega župana Jerneja Verbiča.