Natanko pred tremi leti je slovensko gradbeništvo trčilo ob dno, vrednost gradbenih del je padla za šestkrat, medtem ko se je število zaposlenih skoraj prepolovilo na dobrih 42.000. Sledilo je obdobje postopnega okrevanja, ki je še danes podvrženo izredno velikim nihanjem.
Novembra lani je bila tako rast vrednosti opravljenih gradbenih del v Sloveniji najvišja med vsemi državami EU, in sicer 6,1-odstotna. Isti mesec je bilo na drugi strani izdanih precej manj gradbenih dovoljenj. »Obseg novopodpisanih pogodb v prvih enajstih mesecih je bil kar za 39 odstotkov manjši kot v enakem obdobju lani. Trenutno kaže na večji padec na stavbah, kjer je bilo podpisanih skoraj za polovico manj novih pogodb kot na infrastrukturnih projektih, kjer je padec 30-odstoten,« poudarja Jože Renar, direktor zbornice gradbeništva in industrije gradbenega materiala na GZS.
Bodo evropska sredstva presahnila?
V letu 2016 kaže na izjemno velik padec obsega del v gradbeništvu, opozarja Renar. V letih 2014 in 2015 je namreč država hitela izvajati infrastrukturne projekte, financirane z evropskimi sredstvi. Investicije in investicijski transferji, ki so v veliki meri povezani z gradbenimi deli, so leta 2014 presegli 1,7 milijarde evrov in so bili najvišji po letu 2009 (zadnje leto črpanja iz finančne perspektive 2001–2007). Lani so bile investicije verjetno na podobni ravni.
»Močno smo odvisni od EU sredstev in dinamike njihovega odobravanja, pri tem pa državna administracija s svojim načinom načrtovanja in naročanja gradenj ni v stanju zagotavljati tako imenovano zlato pravilo investicij, ko je obseg gradbenih investicij znan za pet let vnaprej,« ni optimističen Renar. Da v Sloveniji na žalost še ni pripravljenih večjih infrastrukturnih projektov, ki bi lahko prispevali k zagonu in večjemu prispevku gradbene panoge k domačemu BDP, opozarjajo tudi v Riku.
Na ministrstvu za infrastrukturo in prostor odgovarjajo, da niso dobro pripravljeni zgolj na perspektivo 2014–2020, temveč pripravljajo projekte že za naslednjo (po letu 2020). »Projekte bomo začeli izvajati že letos. Izvajali jih bomo enakomerno skozi celotno perspektivo, s čimer se bomo izognili situaciji iz prejšnje, kjer je bila večina del izvedenih v zadnjih treh letih.« Načrtovani so projekti na železniški (ozko grlo Bivje–Dekani, nadgradnja prog Poljčane–Slovenska Bistrica, Maribor–Šentilj, Zidani Most–Celje, kočevske proge…) in cestni infrastrukturi, kjer se krepi proračun za investicijsko vzdrževanje cest s v letih 2016 in 2017.
Domači proti tujcem
A tu se po oceni gradbinca SGP Pomgrad pojavi pomembna težava: »Ob referencah slovenskega gradbeništva na teh segmentih je manj verjetno, da bodo ceste, železnice in hidroelektrarne gradila slovenska podjetja. Zadnji tak primer je druga etapa avtocestnega odseka Draženci–Gruškovje, saj je projekt pridobilo bosansko podjetje.« Dejstvo je namreč, da imajo od propada velikih gradbincev kapaciteto in reference za večje projekte zgolj še zelo redka podjetja Sloveniji.
Za večjo uspešnost domačih podjetij bi morali spremeniti poslovne modele, saj pri nas po oceni Rika praktično ni javno-zasebnih partnerstev, čeprav bi prek njih lahko črpali sredstva iz tako imenovanega Junckerjevega investicijskega načrta, vrednega 315 milijard evrov. »Evropska investicijska banka je v okviru tega načrta preliminarno podprla 42 projektov, med njimi žal nobenega slovenskega.«
Veliko prostora za rast
Če ne EIB, bi lahko majhen obliž na rane gradbincev dalo ministrstvo za infrastrukturo: »Letos spomladi nameravamo objaviti razpis za energetsko prenovo stavb v lasti lokalnih skupnosti v višini okoli osmih milijonov evrov. S sofinanciranjem EU želimo spodbuditi 26 milijonov evrov investicij.« V prejšnji perspektivi je bilo s podobnimi razpisi financiranih 380 projektov, investicije pa so v skupni vrednosti presegle 210 milijonov evrov.
Energijska sanacija stavb po oceni Renarja sicer doslej ni imela velikega vpliva na trg gradbeništva, a ravno zato prihajajo obeti o njenem povečanju tako na zasebnih kot javnih stavbah v pravem času. »Vsaka aktivnost, ki vpliva na zmanjševanje predvidenega padca obsega del, je za slovensko gradbeništvo izjemno dobrodošla,« je dejal.
Ne bo pa rešila problema nizkega obsega gradnje novih stanovanj. »Če se primerjamo z Avstrijo, je ta kar 40-krat manjši, medtem ko je Avstrijcev zgolj štirikrat več kot Slovencev,« je izpostavil Renar, ki ga skrbi, da bomo imeli ob normalnem družbenem in gospodarskem razvoju v naslednjih letih velik primanjkljaj novih stanovanj na trgu.
V gradbeništvu torej ni malo prostora za rast, tudi na področju zaposlovanja, kjer bodo morali mladi v prihodnje zakrpati luknje, ki so nastale v krizi. Danes je namreč v gradbeništvu že skoraj 35.000 zaposlenih manj kot leta 2008, ko je bila panoga resda močno predimenzionirana.
