Prof. dr. Janez Bogataj, etnolog
Tokratna izvidnica je bila nekaj posebnega, saj sta izvidnika obiskala, če uporabim njune besede, depresivno mesto z neturistično naravnanostjo. Druga posebnost tokratne izvidnice je ta, da sta se izvidnika zelo dobro poučila o kraju, saj sta vedela o njem več kot domačini. To jima je še kako koristilo ob dejstvu, da so bili nekateri objekti ob koncu tedna zaprti. Vsekakor pa moram na tem mestu pohvaliti naziv gostinskega lokala, ki se imenuje značilno gorenjsko Ejga. V poplavi novodobnih lokalov z najrazličnejšimi angloameriškimi imeni je to pravi balzam. V zapisu preberemo, da je lokal »hiša gorenjskih specialitet«, a ne izvemo, kaj naj bi to bilo. Sicer sta se izvidnika odpravila tudi nad Jesenice, torej v gorski svet nad »realsocialistično arhitekturo mesta duhov«, na Planino pod Golico. Izbrala sta turistično kmetijo, kjer sta spoznavala tudi kulinarične posebnosti, značilne za ta letni čas, in seveda znamenite Betelove kvašene ajdove krape, ki so hišna posebnost v siceršnji ponudbi. Ob tako okusnih jedeh je potem zares nerodno, če na primer v kopalnici ni mila (verjetno je bil mišljen šampon) za prhanje. Še ena dobra stran njunega bivanja nad Jesenicami je bil obisk kmetije Smolej, kjer imajo islandske konje in pečejo kruh. Spet odličen primer, kako lahko navdušimo turiste s povsem običajno dejavnostjo. Ali z drugimi besedami: pogosto smo lahko uspešnejši v ponujanju turističnih vsebin, če so te del naših običajnih gospodarskih in še kakšnih prizadevanj, ne pa (turistično) institucionaliziranih oblik, ki imajo urnike odprtja, zaposlene in še kaj. No, pozabil sem še napisati, da so konec tedna zaprte!
Marjana Grčman, urednica TV-oddaje Na lepše, TV Slovenija
Jesenice bi se lahko razvijale po zgledu Trbovelj, Zagorja in Hrastnika – krajev, ki so združeni pod blagovno znamko destinacije V tri krasne. Tu so industrijsko-rudarsko preteklost obrnili v turistično priložnost. Jesenice pa…
Kako turiste sploh privabiti na Jesenice, če pa je ustanova, ki naj bi skrbela za to, po naročilu »mestnih avtoritet«, zaprta ob sobotah in praznikih?! Občinska gospoda, vas lahko povprašam po zdravju? Večina nas hodi naokoli ravno ob vikendih. Ker takrat pač ne delamo in imamo čas oditi »na lepše« – če so nam le odprta kakšna vrata. Zato je nezaslišano, da obiskovalce puščate nepotešene pred zaprtimi vrati TIC. Pred zaklenjenimi vrati muzejev. Pred zaprtimi vrati cerkva in drugih kulturnih znamenitosti. Očitno občinske oblasti o turizmu razmišljajo na način: imamo TIC, na spletu naštete naravne in kulturne znamenitosti, nekaj aktivnosti, kulinaričnih namigov in prenočišč, potem pa prosim, ne gnjavite nas več. Na Jesenicah je turizem birokratski tek na kratke proge. Občina nima jasnih turističnih prioritet, vlaganja so neučinkovita in ponudba za turiste je preskromna. Ali kot je napisal Miha Mazzini: »Jesenice so bile včasih Jugoslavija v malem, zdaj pa so Slovenija v velikem: brez služb, brez idej, brez vizije in zato brez perspektive.«
Primož Žižek,direktor podjetja E-laborat
Turistični portal destinacije Jesenice je celovito zasnovan in je kot tak prava osvežitev. Kot vedno, slog je stvar okusa, turisti pa ne morejo odpustiti pomanjkanja idej, informacij in teh na spletnih straneh turističnih Jesenic ne manjka. Prav pomirjujoče je odkriti toliko aktivnosti, znamenitosti in priporočil, med katerimi lahko turisti oblikujejo svojo izkušnjo z Jesenicami. Žal spletni portal ni dovolj ambiciozno nadgrajen v družbenih medijih in drugih kanalih vsebinskega marketinga, a že osnovna platforma je dovolj dobra, da je izkušnja pozitivna. Avtorjem bi priporočal več ambicioznosti pri tehnični kakovosti fotografij, izboljšanju predstavitve segmenta prenočitev in krepitvi zajemanja elektronskih naslovov potencialnih strank, saj so Jesenice destinacija, ki lahko prav prek spleta presega idejo vodilnih v občini, češ da ni dovolj turistov.
Prav splet je okolje, iz katerega jih lahko pride največ. Zato je treba dodatno vlagati v vsebine in digitalno trženje, saj je to v teh letih, v teh pogojih ekonomije in infrastrukture tudi za Jesenice v smislu turizma najdonosnejša strategija. Od odzivnega oblikovanja in prilagojenosti mobilni realnosti v turističnem gospodarstvu do aktivnejšega upravljanja vsebinskega toka za družbene medije in druge kanale, to so izvedbeni cilji, ki morajo priti kmalu na vrsto. Ocena: dobro z možnostjo odličnosti.
Vito Avguštin, Dnevnik
Zopet moram začeti z ob koncih tedna zaprtim turističnim uradom, TIC. Razlog? »Premalo turistov.« Čez teden jih je pa ogromno? Ali na Jesenice hodijo turisti samo med tednom? Čudno... Muzejsko območje, imenovano Stara Sava, je bilo mogoče videti le v prospektih – v soboto in nedeljo so bila povsod zaklenjena vrata. Ogled Savskih jam jima je preprečil zaklenjen vhod, na Jesenicah je bila v soboto zaklenjena še cerkev, zato pa so ju presenetile jasli Ceneta Razingerja v cerkvici Svetega križa.
Če moraš s svojim delom toliko zaslužiti, da lahko preživiš, potem ni dileme, kdaj naj bo kaj odprto in kdaj prihajajo turisti – gostilničar Dolžan se je v trenutku prelevil tudi v muzejskega vodnika, na turistični kmetiji so se potrudili z domačo hrano, na kmetiji Smolej z islandskimi konji in domačim kruhom...
Okolica je zanimiva, samo mesto pa bo gostilo več turistov šele takrat, ko si bodo Jeseničani uredili življenje v njem prijetnejše za njih same. Saj niso dogodki, prireditve, muzeji, razstave samo zato, da bodo prišli turisti, ampak predvsem zato, da se imajo ljudje, ki tam živijo, lepo. In ko bodo prepričani, da se imajo lepo, ne bo prav nobena težava prepričati, da pridejo obiskovalci. Prav tako ne bo težava ugotoviti, kdaj prihaja večina gostov.
