Prof. dr. Janez Bogataj, etnolog
Če rečemo, da so Bloke zibelka slovenskega smučanja, je treba pojasniti, da niso zibelka športnega smučanja, ampak uporabe smuči v zimskem času, ki so prebivalcem vseh starosti predstavljale obuvalo in prometno sredstvo hkrati. Zato je zelo dobro, da so na Blokah končno uredili muzejsko zbirko o eni najstarejših smučarskih kultur v Evropi. To sta dokazala tudi izvidnika, ki sta bila nad ogledom zbirke več kot navdušena. Premalo poudarjamo to slovensko posebnost, ki ima dolga stoletja svoje zgodovine, ne le v državni, športni in turistični promociji. Navsezadnje imajo nekaj parov bloških smuči tudi v švedskem smučarskem muzeju v Stockholmu in v zbirkah (sicer zaprtega) Muzeja človeka v Parizu. Kot ocenjevalca izvidnic me je tokrat prijetno presenetila pozitivna izkušnja izvidnikov s »poštnoinformacijsko uslužbenko« na pošti v Novi vasi. Posredovala jima je številne informacije, predstavila kraj in jima svetovala oglede. Torej veliko bolje kot marsikje v Sloveniji, kjer imajo sicer TIC, a so bile izkušnje z njimi vse prej kot pozitivne, česar se redni bralci Dnevnikovih poletnih in zimskih izvidnic verjetno dobro spominjajo. Kljub temu da ocenjevalci stalno opozarjamo tudi na to, se v vseh letih zadeve še niso bistveno premaknile na bolje. Tudi izkušnje glede kulinarične ponudbe v Velikih Blokah so bile pozitivne, saj so jima poštna uslužbenka in prijazni domačini svetovali pravo kulinarično hišo. O njunem bivanju na Blokah se je sicer hitro razvedelo, kar pa ni moglo skriti slabih strani tega lokalnega okolja. Med njimi propadanje starih hiš, ki so nasprotni pol počitniških ob Bloškem jezeru. Slednje so bile predmet njunega zanimanja in so bile deležne pozitivnih ocen. Priznam, da je glede tega moje ocenjevalsko oko strožje. Vsekakor pa svetujem lastnikom apartmajev, kjer sta izvidnika prespala, da premislijo o vsebini zajtrka. Tudi tukaj velja pravilo, da je manj več, vendar ne po številu rezin salame ali sira, ampak glede nabora različnosti. In ne pozabite, če kje, sta prav pri zajtrku lahko najbolj izpostavljena temeljno pravilo svetovne kulinarike, torej lokalno in regionalno, ter upoštevanje štirih letnih časov.
Marjana Grčman, urednica TV-oddaje Na lepše, TV Slovenija
Ne glede na pozitivno izkušnjo izvidničarjev se mi zdijo Bloke premalo ambiciozne na področju turizma. Zdi se mi, da bi Regionalna razvojna agencija lahko izpeljala več projektov na prostoru Zelenega krasa, ki obeta v sonaravnem turizmu, opazovanju rjavega medveda, fotolovu in športnih aktivnostih v naravi. To je prostor, idealen za šolske skupine in družinske izlete. In če poleti navdušuje glamping okoli Bloškega jezera, pa idilo toliko bolj zmoti okoliška krajinska arhitektura, ki ne sovpada z okolico. Upam, da bo kmalu mogoče tudi zimsko kampiranje v lesenih šotorih – to se mi zdi posebne vrste avantura –, sploh v kraju, kjer zima pregovorno traja devet mesecev, preostale tri pa vlada mraz. Kulinarika je tu šepajoča zgodba. Pogrešala sem zgodbe o znameniti bloški klobasi, kolerabi in tihotapske štorije o Martinu Krpanu. Tradicija bi tu morala biti postrežena na nov način. Razmišljati je treba o svežih projektih, ki bi nagovarjali mlade, interaktivno usmerjene generacije. To so namreč naši jutrišnji gostje.
Primož Žižek,direktor podjetja E-laborat
Spletno mesto Blok je kakovostno. Kot so prvi smučarji odkrili preprosto navigacijo po snegu, tudi spletno mesto Blok omogoča prijazno uporabniško izkušnjo. Za razliko od večine recenziranih spletnih nastopov lahko izrazito pohvalimo razvoj in upravljanje vsebin, vse od besedil do zgodb in fotografij, pri čemer ne manjka koristnih opisov. Uporabniška izkušnja je dobra tudi na mobilnih napravah in informacije za turiste ter njihova preglednost so dobrodošle in prijazne. Priporočamo lahko le še delo pri jezikovnih različicah, nekoliko boljšo SEO-platformo, prenos najboljših praks iz nekaterih poglavij v druge ter seveda kakovostnejšo in obširnejšo integracijo spletnega mesta v druge kanale, kjer so morebitni obiskovalci (družbeni mediji in tako dalje). Verjetno bi bil prodajni učinek boljši, če bi imel turizem v Blokah samostojno spletno mesto. Splošni vtis: res dobro.
Vito Avguštin, Dnevnik
Dunajski zrezek. Gre sicer za dokaj uspešno reinkarnacijo milanskega zrezka, ki pa so mu v dolgih letih Dunajčani zagotovili domovinsko pravico. Pravzaprav je na mestu že predlog za klinično zdravljenje slehernega, ki med obiskom Dunaja vsaj enkrat ne naroči dunajskega zrezka, ki jih na Dunaju prodajo 23 milijonov na leto. Bloški smučar. Izvirna zgodba brez posnemanja, o smučeh kot prevoznem sredstvu, o ljudeh, ki so smučali že pred davnimi stoletji. Torej zgodba o življenju s smučmi in na smučeh, zgodba iz kraja, ki bi ga moral poznati in si ga želel obiskati vsak zimskošportni navdušenec. Bloke bi morale biti pravzaprav kultni kraj smučarjev. Da, še neizmerno veliko je možnosti, ki se na področju turizma odpirajo pred Bločani, pa – da ne bo pomote – ne v smeri uničujoče množičnosti. Eno so že izkoristili, to je muzej, ki je očaral tudi naša izvidnika. Tudi sicer so Bloke eden od krajev, pri katerih se nam dogaja to, kar je najlepše opisal Vaclav Plecity: »Ko nama je Dnevnik predlagal Bloke, sva bila, to morava priznati, rahlo razočarana, a po vsem, kar sva videla v teh dveh dneh, sva presrečna, da nama je bil dodeljen kraj, kamor ne bi sicer nikoli zavila.« Prave informacije, dobri predlogi za oglede, Bloški muzej, prijazni ljudje, jasne oznake, čudovita okolica… Mogoče v zgodbo, ki napoveduje uspeh, ne sodi le izkušnja z zajtrkom, ki pa je hitro rešljiva: namesto banane jabolko, namesto žemljic domači kruh, zraven pa košček domačega masla in kozarec medu. No, pa sir in salama naj kar ostaneta, še posebno če nista bila kupljena s kupončkom za popust v eni od veleblagovnic v bližnji Cerknici.
