Komaj dan po odmevni zavrnilni sodbi v zadevi z radarji je imel Franc Kangler včeraj spet celodnevni termin na okrajnem sodišču v Mariboru. Tokratni procesni razplet je bil bistveno bolj neugoden za bivšega župana Maribora. Zaradi nezakonitega posredovanja pri zaposlitvi nekdanje podžupanje Astrid Bah ga je namreč doletela sedemmesečna pogojna zaporna kazen z dvoletno preskusno dobo. Na enako kazen je bila obsojena tudi soobdolžena Tanja Vindiš Furman, direktorica mariborskega medobčinskega stanovanjskega sklada. Obramba je že napovedala pritožbo na nepravnomočno sodbo.
Tožilka Januša Kušar Rotman je v tej zadevi obdolžila Kanglerja, da je med januarjem 2009 in novembrom 2010 sprejemal koristi za nezakonito posredovanje. V letih 2009 in 2010 naj bi izkoristil svoj vpliv na soobdolženo direktorico, da je dvakrat zlorabila svoj direktorski položaj. Protipravno naj bi namreč zaposlila Kanglerjevo mično podžupanjo in članico podmladka Slovenske ljudske stranke. V stanovanjskem skladu je Bahova dobila osemmesečno pripravništvo, nakar so ji to dobo skrajšali na tri mesece in ji ponudili službo za nedoločen čas. Direktorica sklada je še uredila, da so Bahovi povrnili stroške že plačane šolnine za podiplomski študij.
Kanglerjeva obramba je v tem postopku vztrajno nizala razloge, zakaj naj bi bilo treba iz sodnega spisa izločiti posnetke in prepise telefonskih pogovorov, ki jih je prikrito posnela policija. Po oceni obrambe je policija kršila zakon, ker je prepozno izročila originalne verzije posnetkov tožilstvu. Sporno naj bi bilo tudi to, da je prisluškovanje odredil preiskovalni sodnik Janez Žirovnik, ki je bil nekoč zaposlen v vodstvu Sove. Kangler je bil namreč 11 let član parlamentarne komisije za nadzor varnostnih služb in se je v tej funkciji večkrat znašel v konfliktu z Žirovnikom.
Obramba je opozorila še na to, da je vrhovno sodišče razveljavilo obsodbo Kanglerja v zadevi vedeževalke Karin Ježovita. Sodba je padla med drugim zato, ker je bil bivši župan obsojen zaradi napačnega kaznivega dejanja. Namesto sprejemanja koristi za nezakonito posredovanje bi mu moral obtožni akt očitati zlorabo uradnega položaja. Na podlagi te sodbe bi moralo tožilstvo spremeniti svoj očitek tudi v včeraj obravnavani zadevi, je na glavni obravnavi vztrajal Kanglerjev zagovornik Marko Bošnjak. Ključni učinek takšne prekvalifikacije bi bil, da bi se iz spisa izločili posnetki prisluškovanj. Zlorabe uradnega položaja namreč ni na spisku tistih kaznivih dejanj, pri katerih so dopustni dokazi, pridobljeni s prikritimi metodami.
Sodnici je Kanglerjeva obramba izročila še pravno mnenje nekdanjega ustavnega sodnika Cirila Ribičiča, ki je ocenil, da so bile obdolžencu grobo kršene pravice do neodvisnega in nepristranskega sodnika, ker je odredbe podpisal sodnik Žirovnik.
Intimne pogovore predvajali za zaprtimi vrati
Vse ta prizadevanja obrambe so bila neuspešna. Zaradi domnevno zelo intimne vsebine je sodišče na tajni obravnavi predvajalo posnetke obdolženčevih pogovorov z Vindiš-Furmanovo in Bahovo, s katero naj bi župan tesno prijateljeval. Po poročanju časnika Večer naj bi Kangler 11. oktobra 2009 ob 17.25 poklical tedaj 22-letno Bahovo. Povedala mu je, da še ni plačala šolnine, in ga vprašala, ali je direktorici kaj znano, da bi pač od tam šlo. Kangler naj bi ji bil odvrnil, da bo direktorici »še jutri naročil« in da naj počaka še »dva ali tri dni«.
Prav na podlagi posnetkov pogovorov in listinskih dokazov se je prepričala o utemeljenosti tožilskega očitka, da je Kangler nezakonito posredoval pri soobdolženi direktorici, je obsodbo včeraj utemeljila mariborska okrajna sodnica Alenka Golčer. Po njenem prepričanju ne more biti naključje, da je sklad objavil razpis tik zatem, ko je Bahova diplomirala na prvi stopnji bolonjskega študija ekonomsko-poslovne fakultete. Fakulteta ji je potrdilo o diplomiranju izdala 6. oktobra 2009, razpis za prosto delovno mesto, ki ni bil objavljen na spletnih straneh zavoda za zaposlovanje, pa je potekel dan kasneje.
Kanglerja je obsodba ogorčila. »Sodišče ni odobrilo nobenega dokaznega predloga mojega odvetnika,« je trdil. »Sodišča očitno ne zanimajo dejstva, resnica ter pošteno in pravično sojenje, zanima jih zgolj obsodba Franca Kanglerja,« je dodal njegov zagovornik Bošnjak.
