Na hrvaških cestah so v zadnjem mesecu postavili trideset ohišij za nove radarje, ki v petnajstih delujočih merijo hitrosti voznikov v obeh smereh vožnje na cestah v Zagrebu, na Reki in v Osijeku. Policija kamero z ene lokacije čez nekaj dni premesti na drugo, med radarji pa so trije tudi ob reški obvoznici, ki jo slovenski dopustniki na poti v Kvarner množično uporabljajo. Postavljeni so pred predorom Škurinje, v križišču Draga in Diračje.

Koliko boste na Hrvaškem odšteli za najpogostejše prometne prekrške

Kazni so nižje kot pri nas, začenjajo se pri štiridesetih in se dvigajo čez sto evrov. Kazni za najpogostejše prekrške na hrvaških cestah najdete v spodnji preglednici.

Fotografija kot dokaz

Kamera je vgrajena v radarski sistem, ki zaznava hitrost voznikov. Ko ti presežejo omejitev, kamera fotografira njihovo vozilo in dokazni material samodejno pošlje hrvaškemu ministrstvu za notranje zadeve. Če tam ugotovijo, da gre res za prometni prekršek, podatke hrvaškega voznika pridobijo na podlagi registrskih oznak in mu na dom pošljejo plačilni nalog.

Tujim državljanom v primeru prekrška na hrvaških cestah s kaznimi ne prizanesejo. Ko lastnik vozila s slovenskimi registrskimi tablicami na Hrvaškem stori prekršek in mu kazni po ustavitvi ne izrečejo takoj, slovensko ministrstvo za infrastrukturo in promet hrvaški policiji posreduje podatke voznika na podlagi njihovega pisnega zahtevka.

Država, v kateri je storjen prometni prekršek, o njegovi nadaljnji obravnavi nato odloča sama. Ko hrvaška policija pridobi podatke o vozniku v prekršku, mu lahko pošlje plačilni nalog. Postopek se konča, ko kršitelj kazen poravna. Če tega ne stori, ga pošljejo v izterjavo prek pristojnega sodišča, ki v Sloveniji opravi izvršbo. »Pričakujemo, da bo izmenjava podatkov o voznikih iz članic EU v kratkem postala elektronska in zahtevki ne bodo več potrebni,« o pridobivanju podatkov pravijo na slovenskem ministrstvu.

Hrvaška s Slovenijo ne izmenjuje podatkov o hrvaških lastnikih vozil

V primerih, ko na slovenskih cestah tujega državljana radarji zalotijo pri prekršku, policijske enote pridobijo v dveh mesecih podatke državljanov tistih držav, s katerimi imajo sklenjene bilaterarne sporazume o izmenjavi podatkov. To so Avstrija, Nemčija, Italija, Švica ter Bosna in Hercegovina.

Podatke njihovih državljanov pridobivajo prek generalne policijske uprave, ministrstva za zunanje zadeve ali ministrstva za pravosodje. V nadaljnjem postopku policija lastniku vozila za storjen prekršek pošlje plačilni nalog na dom. Napisan je v slovenskem jeziku, priložijo pa kratek opis cestnoprometnega prekrška še v jeziku države, v katero ga pošljejo.

Hrvaška je ena od tistih, s katero si slovenska policija trenutno ne izmenjuje podatkov o njihovih lastnikih motornih vozil, zato zoper hrvaške državljane trenutno ne morejo ukrepati v primerih skritih meritev. »Pošiljanje plačilnih nalogov na dom hrvaških voznikov za prekrške, storjene v Sloveniji, bomo začeli do konca letošnjega leta,« pravijo v slovenski generalni policijski upravi.