Slovenija velja za deželo z visoko dostopnostjo knjižničnih storitev, a kljub temu 40 odstotkov slovenskih naselij v oddaljenosti štirih kilometrov (kar pomeni 13 odstotkov prebivalcev Slovenije) nima krajevne knjižnice, postajališča bibliobusa niti premične zbirke, kot je pokazala Prostorska analiza knjižnične mreže, ki sta jo izvedla Center za razvoj knjižnic pri Narodni in univerzitetni knjižnici ter Urbanistični inštitut. Analiza je pokazala, da bi na območjih, ki imajo zaledje z vsaj 1500 prebivalci, potrebovali kar 87 novih knjižnic. Te imajo v Sloveniji ravno na podeželju vlogo informacijskega, kulturnega in socialnega središča, saj mnogim tamkajšnjim prebivalcem ostajajo edini vir javnih informacij in interneta.
Rezultati so javno dostopni in bodo v prvi vrsti koristni strokovnjakom, ki načrtujejo knjižnično mrežo, ter lokalnim skupnostim, ki načrtujejo razvoj svojega območja. Aplikacija med drugim izračuna razdaljo do najbližje knjižnice in izriše najbližjo pot do bibliobusa in krajevne knjižnice. Povezava s sociodemografskimi podatki statističnega urada omogoča, da lahko uporabnik preveri, koliko prebivalcev živi na izbranem območju ali ob liniji, kakšna je njihova starostna struktura in izobrazba ter delovna aktivnost.
Kakovostna, ne pa tudi optimalna mreža
Za gradnjo mreže so zadolžene splošne knjižnice, organizirane v 58 javnih zavodov. »Mrežo enot vključno z bibliobusom gradi vsaka splošna knjižnica samostojno, pri tem pa ima lahko finančno podporo ministrstva za kulturo,« pravi Eva Kodrič - Dačić iz Centra za razvoj knjižnic.
Predsednica Združenja slovenskih splošnih knjižnicVesna Horžen pravi, da se zavedajo, da knjižnična mreža v Sloveniji v skladu s priporočili standardov za splošne knjižnice ta trenutek ni optimalna. Ti med drugim nalagajo krajevno knjižnico v gravitacijskem središču območja, ki ima skupno več kot 1500 prebivalcev, če je gravitacijsko središče oddaljeno od najbližje enote knjižnice več kot štiri kilometre. Horženova pa kljub temu ocenjuje, da je mreža kvalitetna in se nikakor ne sme zmanjševati zaradi varčevanja, ki so mu podvržene lokalne skupnosti, večinski financerji splošnih knjižnic in tudi najpomembnejši financerji investicij na tem področju. Podatke analize ocenjuje kot podlago za idealno knjižnično mrežo. »V združenju seveda podpiramo takšne cilje, vendar pa se istočasno tudi zavedamo, da so trenutno težko uresničljivi in da bodo takšni še nekaj časa.«
Horženova poudarja, da se lahko dostopnost do knjižničnega gradiva zagotavlja na različne načine. »To pomeni, da se knjižnična dejavnost ne izvaja nujno v za to namenjeni zgradbi, ampak lahko do prebivalcev pride tudi na druge načine. Zato je postavitev 87 novih knjižnic treba razumeti na način, da pri tem ne gre za gradnjo novih stavb, ampak za zagotavljanje knjižnične dejavnosti z bibliobusi, bibliokombiji, premičnimi zbirkami in različnimi drugimi oblikami te dejavnosti.«
Proračunska sredstva omejena
Na ministrstvu za kulturo ocenjujejo, da bi za izboljšanje dostopa do knjižnic v krajih z manjšim številom prebivalcev in na odročnejših območjih države potrebovali okvirno še šest bibliobusov. V letošnjem letu bo ministrstvo pozvalo knjižnice k predložitvi projektov nakupa bibliobusa predvidoma v mesecu marcu.
Sicer pa tako v združenju kot na ministrstvu računajo na sprejem zakona o zagotavljanju sredstev za nekatere nujne programe v kulturi, ki bi zagotovil nekaj dodatnih sredstev tudi za to področje. »Kratkoročne možnosti za sofinanciranje projektov knjižnic na podlagi razpisov za razvojne investicije v javno kulturno infrastrukturo pa so zaradi pomanjkanja proračunskih sredstev slabe,« odgovarja Alenka Štrukelj iz službe za odnose z javnostmi na ministrstvu.
