Kot že samo ime pove, Knjižnica REČI, ki je pred enim letom zasedla opuščeni del Doma skupnosti v Savskem naselju, ni običajna knjižnica. Deluje po načelih klasične knjižnične izposoje, a v njej namesto knjig izposojajo najrazličnejše predmete. Predvsem takšne, ki sicer v hišah, stanovanjih, garažah in kleteh lastnikov večino svoje življenjske dobe preživijo odložene na tla, pult ali polico.
Smuči, sani, lestev, puhalnik za listje, škarje za živo mejo, drsalke, rolerji, družabne igre, kruhomat, cvrtnik, sladoledomat, mikroskop in še kup reči v tej posebni knjižnici čaka, da si jih za teden ali dva sposodi nekdo, ki jih potrebuje. »Zakaj bi kupovali in skladiščili stvari, ki jih potrebujemo samo nekajkrat na leto?« nagovarja koncept izposojevalnice in odgovarja s souporabo, katere prednosti so poleg prihranka denarja in prostora še utrjevanje medsebojnega zaupanja in zamenjava kupovanja z doživetji.
Manj stvari pa pomeni tudi manj smeti oziroma izposoja v knjižnici omogoča, da nekaj, o čemer razmišljaš, da bi kupil, najprej preizkusiš, pove Boris Milanko, ki spremlja knjižnico in oživljenje Savskega naselja že od začetka, nedavno pa je prevzel delo v knjižnici. »Nekdo si je izposodil hoduljo za svojega očeta. Temu ta sicer ni ustrezala, a vrnil jo je vseeno ves nasmejan in vesel, da ni vrgel stran več kot sto evrov,« se spomni konkretnega primera, na policah pa čaka še kup zanimivih reči za preizkusiti – med drugim pripomoček proti smrčanju.
Seznam želja
Po »knjižničarjevi« razlagi namesto nakupa ali dolgotrajnega iskanja, kdo od prijateljev ima nekaj na razpolago, lahko tako enostavno na spletu pobrskaš po skladišču knjižnice, rezerviraš stvar, ki jo iščeš, in jo prideš iskat. Navigacijska naprava, trampolin, viseča mreža, košarkarske žoge, blokflavta, slackline, sušilnik sadja, poročna obleka, boksarske rokavice, kovčki, igrače. Ponudba je zelo bogata. Nekaj so dobili od podjetij, večinoma pa so jim vse te zanimive reči podarili člani. Poleg plačila letne članarine 20 evrov je namreč tudi to način, kako se včlaniti v knjižnico, ki je nastala po nemškem modelu. Ampak da bi preprečili kopičenje vse mogoče krame, sprejemajo samo predmete s posebnega seznama želja. »Vsak nov član ob pristopu predlaga, kaj bi si rad v prihodnje sposodil, a še ni v ponudbi,« pojasni Milanko.
Na seznamu so se tako znašli kajak, zračna puška, masažna miza, ribiška oprema, mešalnik za beton, dereze, napihljiv čoln, pribor za kiparjenje, grafična stiskalnica, reflektorji, teleskop, potapljaška oprema, žar. Še vedno čakajo na spalno vrečo, za katero so se zanimali še pred odprtjem knjižnice, tudi za svoje potrebe pa bi v knjižnici potrebovali sesalnik in videoprojektor. »Stavim, da je v Ljubljani ogromno projektorjev, ki niso v uporabi,« pravi Boris, ki ima izkušnje iz gledališča in vabi k souporabi.
Vzor za otroke
V prvem letu se je v Knjižnico reči včlanilo okoli 160 ljudi, ki bodo morali članstvo kmalu obnoviti, po številu izposoj pa je ljubljanska knjižnica že presegla dunajsko in graško knjižnico reči. Najbolj izposojeni reči sta bili poleti kosilnica in skozi leto šivalni stroj vrste overlock. Temu je botrovalo predvsem dejstvo, da so na program v znova oživljenem prostoru uvrstili brezplačni šiviljski tečaj, ki ga vodi Savčanka Anka, in so dekleta množično začela šivati. Dobro so se prijeli tudi latino večeri, na katerih prav tako Savčan uči družabne plese, in izmenjevalnica Rdečega križa. Svoje zatočišče je v knjižnici dobilo društvo Vesele nogice, posvojili so ga tudi ljubitelji namiznih iger.
»Delavnice pritegnejo večinoma lokalne prebivalce, v knjižnico pa prihajajo iz vse Ljubljane. Okoli 15 je res aktivnih članov, večinoma so to ženske. Ampak samo gospa, ki redno prihaja po družabne igre, s seboj vedno pripelje tudi otroka,« pripoveduje Milanko, ki vidi bistvo v tem, da otroci v praksi vidijo, kar se učijo v šoli. »To je poligon za treniranje mladih ljudi, da nekako izgubijo željo po posesti in dobijo zaupanje,« poudarja in dodaja, da je prav zaupanje težava pri večini starejših ljudi, ki se oglasijo iz radovednosti. Navdušeni so nad idejo, imajo pa zadržek, ali bodo tudi drugi z rečmi tako skrbno ravnali kot oni. Toda v prvem letu s tem niso imeli nobenih težav.
