Letos mineva deset let od postavitve Digitalne knjižnice Slovenije (dLib.si), torej knjižnice na spletu, ki je kjer koli in kadar koli – prek mobilnika ali računalnika – brezplačno na voljo vsem. Storitev zagotovo poznajo študentje, ki lahko študijske članke za izpite z nekaj kliki najdejo na internetu in si tako prihranijo sprehod do knjižnice, tovrsten neomejen in prost dostop do slovenskih kulturnih in znanstvenih vsebin pa koristi tudi raziskovalcem pri znanstvenoraziskovalnem delu.
A to ne pomeni, da se dLiba izogibajo laični bralci, pravi Žiga Cerkvenik iz Narodne in univerzitetne knjižnice: »Veliko posameznikov brska med domoznanskimi vsebinami, saj jih denimo zanima zgodovina kraja, v katerem živijo, ali raziskovanje družinskega drevesa. Genealogi, denimo, iščejo v starih časopisih svoje prednike iz 19. stoletja, dLib namreč omogoča pametno iskanje po priimkih in ključnih besedah.« Cerkvenik obenem opozarja še na pomen knjižnice za zamejce in izseljence ter ocenjuje, da dLib obišče približno pol milijona uporabnikov na leto.
Gradivo je v digitalno knjižnico prispevalo že več kot 400 partnerjev, obsega pa 766 naslovov različnih časopisov in 269 znanstvenih časopisov, torej skoraj celotno preteklo in tekočo slovensko znanstveno periodiko. Bralci se po podatkih NUK sicer najpogosteje zapodijo med zgodovinske strani Kmetijskih in rokodelskih novic, Laibacher Zeitunga, Doma in sveta ter Ljubljanskega zvona.
Radovedneži lahko med gradivom najdejo še 21.000 slikovnih objektov (fotografij, zemljevidov, razglednic in plakatov), 9000 knjig, 1500 rokopisov (denimo celotne Kosovelove rokopise) in celo 2500 notnih zapisov, s čimer je Digitalna knjižnica Slovenije zrasla v enega naših najpomembnejših informacijskih virov. V NUK so na to ponosni, saj so začeli projekt izvajati, ko sta digitalizacija in gradnja digitalnih knjižnic predstavljali velik izziv tudi za informacijsko najnaprednejše svetovne knjižnice, denimo v Franciji, Britaniji in na Finskem, ter celo tri leta pred tem, ko se je pojavila Europeana, evropska digitalna knjižnica. Obenem ne smemo pozabiti, da knjižnica v taki obliki predstavlja tudi digitalni arhiv za trajno ohranjanje slovenske kulturne dediščine.
Kljub temu več kot 700.000 objektov gradiva na portalu dLib predstavlja le majhen del vse slovenske pisne kulturne dediščine, saj jih predvsem pri digitalizaciji sodobnejših vsebin med drugim omejuje avtorsko pravo. šum
