Potem ko je Agencija za varstvo konkurence (AVK) oktobra lani prižgala zeleno luč kapitalskemu vstopu Gen-I v družbo Elektro Energija, je na vidiku nova strateška povezava, ki bi lahko v pomembni meri spremenila razmerja na domačem trgu z električno energijo.
V Elektru Celje so namreč včeraj potrdili, da so konec lanskega leta s celovško energetsko družbo Kelag podpisali pismo o nameri o prihodnjem sodelovanju. Gre za prvi korak k možnemu lastniškemu vstopu Avstrijcev v družbo Elektro Celje Energija (ECE), ki se je lani združila z Elektro Gorenjska prodaja, zdaj že nekdanjo trgovsko družbo, ki je bila v lasti Elektra Gorenjska. ECE, ki obvladuje 23 odstotkov trga, električno energijo pa dobavlja več kot 200.000 gospodinjstvom, je v večinski, skoraj 75-odstotni lasti Elektra Celje. Ta se je iz nje očitno odločil vsaj deloma umakniti. »Na obeh straneh obstaja pripravljenost za strateško povezovanje. Trenutno analiziramo možne modele. Odprtih je več možnosti,« je za Dnevnik dejal predsednik uprave Elektra Celje Rade Knežević, ki se v prihodnjih mesecih poslavlja s položaja.
Omenjeno pismo je za dogajanje na trgu pomembno zaradi več razlogov. Najprej zaradi dejstva, da je pomemben solastnik Kelaga prek družbe Kärntner Energieholding Beteiligungs nemška energetska multinacionalka RWE, ki si že več let prizadeva za večjo vlogo v slovenski energetiki. Po svoji hrvaški podružnici je tako RWE lani vstopil na trg prodaje električne energije gospodinjstvom, že pred časom pa so zaokrožile informacije, da v RWE tipajo teren tudi za lastniški vstop v katerega od državnih trgovcev z električno energijo.
Drugi pomemben podatek je, da je Kelag v Sloveniji že prisoten po podjetju Interenergo, ki ima v lasti več hidroelektrarn na območju nekdanje Jugoslavije. Njegov direktor je Anton Papež, ki velja za gospodarstvenika s trenutno najboljšim dostopom do predsednika vlade Mira Cerarja. V posameznih dokumentih iz premierskega kabineta je Papež, ki je bil pred časom v igri za položaj predsednika uprave Slovenskega državnega holdinga (SDH), po naših podatkih naslovljen celo kot njegov »posebni svetovalec«. V Interenergu naj bi v povezovanju z ECE videli možnost sinergij med svojimi proizvodnimi zmogljivostmi in trgovalno dejavnostjo. Za ključnega lobista Kelaga v Sloveniji sicer velja Benjamin Wakounig, predsednik Slovenske gospodarske zveze na avstrijskem Koroškem. Vrsto let je bil tudi zastopnik japonskega Hitachija, ki je leta 2008 skupaj s Siemensom potegnil krajšo na razpisu za dobavo tehnološke opreme za šesti blok Termoelektrarne Šoštanj (TEŠ 6). Poleti 2013 se je Wakounig skupaj še z enim predstavnikom Kelaga srečal tudi s takratno predsednico vlade Alenko Bratušek.
Kelagov morebitni vstop v ECE časovno sovpada s pomembnimi premiki na domačem trgu z električno energijo. S povezovanjem Gen-I in Elektra Ljubljana prek Elektra Energije tako na področju trgovanja nastaja trenutno najmočnejši steber, ki ima več kot 350.000 odjemalcev električne energije, s čimer obvladuje okrog 41-odstotni tržni delež. Po združitvi ECE in Elektra Gorenjska Prodaje možnosti za strateško povezovanje tipajo tudi v Elektru Primorska, ki ima v lasti trgovsko družbo E3. Že nekaj časa je na trgu navzoča tudi Hrvatska elektroprivreda (HEP), ki se je po tem, ko je uspela dobiti nekaj odmevnejših poslov (Mestna občina Ljubljana, Sistemski operater distribucijskega omrežja), začela odkrito zanimati za nakup 50-odstotnega deleža Gen-I, ki ga že od lani prodaja Petrol.
