Gazprom in RWE sta se sicer že prejšnji teden dogovorila, da bosta pogovore o ustanovitvi skupne energetske družbe, ki sta jih od letošnjega julija že drugič podaljšala, tokrat še za nekaj mesecev. Družbi se namreč še vedno nista dogovorila o višini investicij in prodaji sredstev, saj potrebujeta več časa za pravilno oceno povpraševanja in marž na nemškem energetskem trgu.
Gazprom sicer Evropi zagotavlja okoli četrtino celotnih potreb po zemeljskem plinu, pri iskanju potenciala za širitev pa so že julija objavili načrte, ki so predvidevali sodelovanje z RWE pri ustanovitvi skupne družbe, ki bi upravljala z elektrarnami na premog in zemeljski plin v Nemčiji, Veliki Britaniji, Belgiji in na Nizozemskem. RWE pa si je iz sodelovanja obetal premostitev težav, ki jih bo družbi povzročila nemška odločitev o zaprtju vseh jedrskih reaktorjev v državi do leta 2022, v družbi pa so se za namene sodelovanja zavezali k prodaji sredstev v višini 11 milijard evrov.
Toda nekateri poznavalci v Gazpromovem vstopu na nemški trg ne vidijo pretiranega strateškega smisla. Celoten evropski energetski trg je namreč izjemno konkurenčen, v posameznih državah pa tudi nacionalni velikani, kot sta RWE in E.ON, dosegajo zgolj zmerno dobičkonosnost. Očitno pa so se prav zaradi tega sedaj tudi vodilni pri ruskem velikanu vprašali o smotrnosti takšnega početja.
