Slovenija bo danes gostila madžarskega premierja Viktorja Orbana, politika, ki je od leta 2010 krepko spremenil Madžarsko, v zadnjem letu pa je s svojo odklonilno politiko do prihajajočih beguncev pustil še močan pečat v evropskem političnem prostoru. Orban bo imel s svojim ministrskim kabinetom na Brdu pri Kranju skupno sejo s slovensko vlado. Seja bo namenjena krepitvi dvostranskih odnosov, pri čemer bo poudarek predvsem na gospodarskem sodelovanju, infrastrukturi in energetiki.
Z begunsko krizo do zmage
Madžarski premier je s parlamentarnimi volitvami leta 2010 prvič dosegel dvotretjinsko večino, ki mu je omogočila spremembe madžarske zakonodaje. Tudi štiri leta pozneje so volilci njegovemu Fideszu namenili enak volilni rezultat. V zadnjih dobrih petih letih je z udobno parlamentarno večino razpolovil številno poslancev madžarskega parlamenta, spremenil meje volilnih okrožij, zmanjšal neodvisnost centralne banke in iz političnega zemljevida skorajda povsem zbrisal levico. Če je bil zaradi vse te politične transformacije Madžarske kritiziran, mu je begunska kriza konec minulega leta prinesla veliko osebno zmago.
»Begunska politika Viktorja Orbana predstavlja nadaljevanje njegove notranje politike, ki temelji na izključevanju, odpravljanju političnega pluralizma in sploh vzpostavljanju neliberalnega, to je avtoritarnega političnega režima, meni ddr. Rudi Rizman s filozofske fakultete. Evropski politiki so ga še poleti kritizirali zaradi postavljanja žičnate ograje vzdolž meje s Srbijo in njegovega vztrajanja, da je potrebno meje »krščanske Evrope zapreti pred muslimani« in pomagati Grčiji pri zaščiti zunanjih schengenskih meja. Njegov šest točk obsegajoč načrt je predvideval prepričati Grčijo, da pristojnost nadzora nad mejo podeli evropskim varnostnim silam.
Prav tako naj bi že zunaj Evropske unije ločevali do mednarodne zaščite upravičene begunce in ekonomske migrante. Vse države članice EU naj bi se po njegovih zamislih dogovorile tudi o oblikovanju seznama varnih držav, kamor bi se lahko vračalo zavrnjene migrante. Manj kot štiri mesece pozneje so njegovi prijemi v Evropi postali skorajda v celoti del uradne politike.
Beguncev ne nazaj na Madžarsko
Kot oster kritik popustljivosti evropskih voditeljev, da bi zaščitili schengenske meje, se je po gradnji žičnate ograje na meji s Srbijo in Hrvaško na bruseljskih srečanjih nato ponujal le še s svojimi nasveti. Madžarska je namreč svoj begunski problem »rešila«. »Orban, kot ugotavljajo številni analitiki v svetu, vrača vzhodno Evropo v čas pred letom 1989, s to razliko, da imamo tokrat namesto vladavine z »železno pestjo« opraviti z »žametno pestjo«. Tega mu države, kjer se je »spočela« Evropska unija, ne bodo zlahka oprostile ali pozabile. To toliko bolj zdaj, ko se Orbanov politični virus razmnožuje tudi v soseščini,« opozarja Rizman.
Medtem ko Orbanova politika dobiva vse več posnemovalcev in zagovornikov, prosilcem za azil na Madžarskem po poročanjih človekoljubnih organizacij kršijo človekove pravice. Prosilce zadržujejo v zaprtih centrih (tudi do 45 dni in brez obrazložitve), prošnje za mednarodno zaščito so obravnavane na hitrih postopkih pod pogoji, ki ne ustrezajo regularnim azilnim postopkom. Človekoljubne organizacije zato druge države EU pozivajo, naj ne vračajo zavrnjenih migrantov na Madžarsko, dokler tamkajšnje oblasti ne bodo uredile ustrezne nastanitve prosilcev za azil in prilagodile azilne postopke mednarodnim standardom.
