Slovenski odziv danes
Naslednja je bila Srbija. Oblasti v Beogradu so po obvestilu Slovenije in Hrvaške, da bosta sledili avstrijski politiki strožjega prehajanja beguncev, napovedale podoben ukrep. Srbija od včeraj dovoli prehajati iz Makedonije zgolj še tistim migrantom, ki nameravajo za azil zaprositi v Nemčiji ali Avstriji. Identičen ukrep je napovedal tudi hrvaški notranji minister Ranko Ostojić. Prehajanje beguncev je medtem na slovensko-hrvaški meji po zagotovilih slovenske policije potekalo nemoteno.
Slovenija se bo na avstrijsko odločitev odzvala na današnji seji vlade, kjer bi lahko po besedah zunanjega ministra Karla Erjavca določili tudi omejitev zgornjega števila migrantov, ki jih Slovenija lahko sprejme.
Vlada ima pripravljene različne scenarije, tudi takšnega, s katerim bi se odzvali na poskus Avstrije, da Sloveniji vrne večje število zavrnjenih migrantov. Erjavec je ob robu včerajšnje izredne seje o begunski problematiki še ocenil, da se mora Slovenija prilagoditi glede na število migrantov, ki so jih pripravljene sprejeti ciljne države.
Po doseženih kvotah ustavitev prošenj za azil
Kot nujen zasilni politični dogovor, ki določa strateško smer Avstrije v begunski problematiki, sta kancler Werner Faymann (SPÖ) in podpredsednik vlade Reinhold Mitterlehner (ÖVP) opisovala sprejeto odločitev o številu prosilcev za azil, ki jih namerava naša severna soseda sprejeti do konca junija 2019. V treh letih in pol je Avstrija zdaj pripravljena sprejeti le še 127.500 prosilcev za azil, kar predstavlja 1,5 odstotka prebivalstva v državi. Napovedana zgornja meja predstavlja drastično znižanje glede na 90.000 prosilcev za azil, ki so v Avstriji za mednarodno zaščito zaprosili zgolj v lanskem letu. Kancler Faymann je tako zaradi negotovih nemških notranjepolitičnih razmer in prevelikega števila prosilcev za azil v Avstriji kot prvi evropski premier spremenil politiko odprtih vrat in klonil pred lastnimi notranjepolitičnimi pritiski.
Število prosilcev za azil nameravajo zmanjševati vsako leto: leta 2016 jih je Avstrija pripravljena sprejeti le 37.500, leta 2017 še 35.000, leta 2018 bo azilne postopke smelo začeti 30.000 prosilcev, leta 2019 pa zgolj še 25.000. Kaj se bo zgodilo, ko bodo te kvote presežene, vrh avstrijske politike včeraj ni znal pojasniti. Precej bolj jasna je bila notranja ministrica Johanna Mikl - Leitner. Kvote bi po njeni oceni lahko zapolnili že do poletja, potem pa bi prenehali sprejemati prošnje za azil. »Sprejeto je bilo vse, kar mi je pomembno za prihodnost naše države,« je dejala in navedla, da bo možno s temi ukrepi zaščiti varnost, red in življenjski standard državljanov.
Herbertu Langthalerju, strokovnjaku za azil pri nevladni organizaciji Asyl Koordination, se določitev kvot za sprejem prosilcev za azil zdi skregana z zdravo pametjo. »Ne moremo kar določiti kvot za sprejem prosilcev za azil. Begunski tokovi se ne morejo regulirati s pomočjo kvot. Ljudje, ki bodo iskali zaščito, bodo prihajali naprej. Konca ni na vidiku,« je dejal za Dnevnik.
Kršitev ženevske konvencije maje evropske temelje
Po njegovem prepričanju in prepričanju številnih drugih mednarodnopravnih strokovnjakov določitev zgornje meje prosilcev za azil sploh ni možna, saj gre za jasno kršitev ženevskih konvencij. »S takšno odločitvijo se jasno poslavljamo od evropske listine temeljnih človekovih pravic. Gre tudi za kršitev evropske konvencije o človekovih pravicah. Kaj bodo zdaj storili z ljudmi, ki jih ne bodo spustili čez mejo? Potisne se jih nazaj, ob čemer se ne ve, kaj se bo z njimi zgodilo. To je popolnoma nesprejemljiva situacija,« je dejal Langthaler. Ženevske konvencije namreč ne predvidevajo zgornje meje prosilcev za azil, države, ki so pristopile h konvenciji, pa so dolžne preveriti ali prosilci izpolnjujejo pogoje za zaščito.
»Če torej s takšno (avstrijsko, op. p.) odločitvijo postavimo pod vprašaj ženevske konvencije, se zamaje celotna pravna arhitektura spoštovanja človekovih pravic, med njimi konvencija proti mučenju ali konvencija proti nasilju nad ženskami. Pridemo do situacije, ko nimamo več osnov za uveljavljanje človekovih pravic. Prav na tem pa naj bi temeljila Evropska unija. Katastrofalno bi se mi zdelo, da bi se odpovedovali temeljnim človeškim vrednotam, ki smo jih zgradili v zadnjih šestdesetih letih po holokavstu,« je bil kritičen Langthaler.
Aleš Gaube
