Pravdni postopek proti dedičem pokojnega Jožeta Zagožna za odvzem nezakonito pridobljenega premoženja je začasno zamrznjen. Kot so nam potrdili na specializiranem državnem tožilstvu, je ljubljansko višje sodišče prekinilo postopek odločanja o podaljšanju zavarovanja odvzema premoženja nezakonitega izvora, saj je vložilo zahtevo za oceno ustavnosti določb zakona o odvzemu premoženja nezakonitega izvora (ZOPNI). Skoraj leto dni po koncu finančne preiskave proti Janezu Janši je še vedno v zraku tudi odločitev o morebitni vložitvi tožbe za odvzem premoženja nezakonitega izvora proti prvaku SDS. Te tožilstvo še ni sprejelo, po mnenju nekaterih naših sogovornikov predvsem zato, ker še vedno čaka na presojo ustavnega sodišča. Ne zgolj v zahtevi, ki jo je na ustavno sodišče podalo ljubljansko višje sodišče v tožbi zoper Zagožna, temveč v praktično kateri koli zadevi glede ZOPNI, ki je že na ustavnem sodišču. Le da bo njihova odločitev vsebinska.
Dediči v težjem položaju od osumljencev
Prekinitev postopka proti Zagožnovim dedičem nam je potrdil tudi direktor ljubljanskega višjega sodišča Janez Grden in pojasnil, da so višji sodniki pri odločanju o pritožbi dedičev naleteli na več pomislekov. Posumili so, da zakon o odvzemu premoženja nezakonitega izvora ni skladen s kar štirimi členi ustave. Zakon, ki so ga slovenski poslanci novembra 2011 sprejeli s kar 71 glasovi od 76 navzočih (proti so glasovali samo člani SNS), naj bi kršil ustavno zajamčeno enako varstvo pravic, pravico do sodnega varstva, pravico do zasebne lastnine in dedovanja ter posledično tudi 2. člen ustave, ki Slovenijo definira kot pravno in socialno državo.
Višje sodnike je zmotilo, da zakon o odvzemu premoženja nezakonitega izvora (ZOPNI) dopušča zavarovanje nezakonitega premoženja na vsem premoženju pokojnega Jožeta Zagožna – tudi na tistem, ki ga je imel že pred sumom kaznivega dejanja. »V konkretnem primeru se je zato štelo za premoženje nezakonitega izvora tudi tisto, ki ga je zapustnik pridobil 20 let pred očitano storitvijo kaznivega dejanja,« nam je povedal direktor ljubljanskega višjega sodišča Janez Grden in dodal, da je že zdaj določeno, da lahko preiskovalci finančno preiskavo opravijo za največ pet let nazaj od očitanega kaznivega dejanja. Jedro spora po naših informacijah tako tiči v tem, da so preiskovalci po črki zakona dejansko preverili le obdobje petih let pred očitanimi nepravilnostmi, vendar pa je nato zavarovanje premoženja do višine spornega zneska zajelo tudi tista sredstva, ki jih je imel Zagožen že dlje časa. Iz enostavnega razloga, ker je del bolj svežega premoženja, ki je bil zajet v finančni preiskavi, že izpuhtel.
Ker so v Zagožnovem primeru na udaru dediči, so višji sodniki ustavne kolege opozorili tudi, da so dediči v težjem položaju, ko gre za dokazovanje zakonitosti izvora podedovanega premoženja. Zato bi bilo po njihovem mnenju edino prav, da bi za dediče veljal nižji dokazni standard kot za neposredne osumljence, obtožence in obsojence.
Ustavno sodišče naj pohiti
Ustavni sodniki so za zdaj odločali le o nekaterih formalnostih v ZOPNI, niso pa sprejeli še nobene vsebinske odločitve glede najbolj vprašljivih vidikov te zakonodaje, katere glavni namen je bil, da kriminalce udari tudi po žepu. Toda ker ZOPNI vpeljuje obrnjeno dokazno breme, po katerem mora toženec državi sam dokazovati, da je denar zaslužil pošteno, pa tudi zato, ker se lahko v tožbi znajde nekdo, ki je bil zgolj osumljen ali obtožen kaznivega dejanja, ne pa tudi obsojen, se že dlje časa postavlja več vprašanj glede ustavnosti zakona. Tako od tožilcev kot tudi odvetnikov je mogoče že daljše obdobje slišati pripombe, da naj ustavno sodišče z odločanjem pohiti in zavzame stališče ter prekine prosti tek.
Ustavno sodišče ima na temo ZOPNI v obravnavi več zadev. Poleg zahteve višjega sodišča v Ljubljani še zahtevo ljubljanskega okrožnega sodišča in nekaj pobud posameznikov. Že pred časom jo je vložil tudi Rajko Janša, brat Janeza Janše.
Ugotovljenih 837.000 evrov neznanega izvora
Že spomladi lani smo v Dnevniku razkrili, da je specializirano državno tožilstvo enako tožbo vložilo proti trem članom družine pokojnega Jožeta Zagožna. Razlog: 837.000 evrov, ki naj bi bili po ugotovitvah tožilstva neznanega izvora. Te razlike v premoženju člani njegove družine, ki so bili prav tako zajeti v preiskavo, tožilstvu niso znali pojasniti. Preiskovalci so takrat na sedmih varčevalnih knjigah, ki jih je Zagožen odprl pri BKS Banki v Celovcu, našli 366.422 evrov. Pri tej banki ima, kot smo poročali, stanovanjsko posojilo od leta 2012 najeto tudi Janez Janša, v BKS pa je med drugim službovala tudi njegova osebna bančnica Nataša Pajenk, sicer sestrična žene prvaka SDS Urške Bačovnik Janša. Enako kot Janša je tudi Zagožen po ugotovitvah tožilstva z gotovino, ki ni izvirala z njegovega tekočega računa, plačeval tekoče življenjske stroške. Prav tako je z njo predčasno poplačal tudi posojilo, ki ga je najel za nakup deleža v podjetju Ingor, prek katerega so menedžerji in zaposleni odkupili nekaj odstotkov delnic Gorenja. Zagožen je bil v času prve Janševe vlade predsednik nadzornega sveta velenjske družbe.
Na račun denarja je Zagožen iz Celovca prejemal tudi obresti (skupaj se jih je nabralo za okrog 50.000 evrov), ki jih domnevno ni prijavil davčnemu organu. Na nepremičninah, ki so v (so)lasti Marije Zagožen, soproge pokojnega Zagožna, je tako država že lani vpisala predznambo s hipoteko v znesku 330.000 evrov, s katerim želi to premoženje zavarovati do izpolnitve davčne obveznosti.
Večino denarja z računa v Celovcu naj bi Matej Zagožen, sin Jožeta Zagožna, že pred časom skušal dvigniti z računov. Okrožno sodišče je na zahtevo tožilstva že aprila lani na več nepremičnin in drugo premoženje v lasti družine Zagožen vpisalo zaznambo prepovedi odtujitve in obremenitve. Ta velja do pravnomočne odločitve o tožbenem zahtevku. Sodišče je članom družine Zagožen tako med drugim blokiralo več stanovanj v Ljubljani in Portorožu, za skoraj 70.000 evrov sredstev na računih v Sloveniji, osebni avtomobil, delnice Petrola... Še v času prve vlade Janeza Janše, ko je vodil Holding Slovenske elektrarne (HSE) in predsedoval nadzornemu svetu Petrola, je Zagožen svoje premoženje začel prenašati na družinske člane.
Zagožen je bil v zadevi Patria obdolžen terjanja in sprejemanja nagrade, a je sodišče kazenski postopek septembra 2013 zaradi njegove smrti ustavilo.
