Temeljni del prvostopenjske sodbe v zadevi Patria, ki se nanaša na korupcijo v zvezi s slovenskim nakupom finskih oklepnikov, je z razsodbo vrhovnega sodišča postal pravnomočen, razveljavljene točke pa bo dunajsko deželno sodišče vnovič obravnavalo 16. julija letos.
Hans Wolfgang Riedl, avstrijski orožarski lobist, ki je posredoval pri slovenskem nakupu patrij, je bil v začetku aprila 2013 obsojen na tri leta zaporne kazni, od tega dve leti pogojno. Senat deželnega sodišča za kazenske zadeve na Dunaju je Riedla tedaj v prvi točki obsodil zaradi podkupovanja v povezavi z dobavo vojaških oklepnikov slovenskemu ministrstvu za obrambo. »Senat meni, da se je podkupovanje zgodilo in da je vplivalo na razpis,« je tedaj dejala sodnica Marion Zöllner. Vrhovni sodniki so tej razsodbi pritrdili in tako kot deželno sodišče menijo, da je dokazano, da je posrednik Janeza Janše in njegov osebni prijatelj, zdaj že pokojni Jože Zagožen, za prikrojitev razpisa v korist Patrie 15. februarja 2007 od Riedla prejel 900.000 evrov, namenjenih stranki tedanjega ministrskega predsednika.
900.000 evrov za Janševega posrednika
Prvostopenjska sodba navaja, da je Riedl med 1. januarjem in 2. septembrom 2005, torej še pred javnim razpisom oktobra istega leta, nekdanjemu predsedniku vlade Janši prek »posrednika in osebnega prijatelja« Jožeta Zagožna obljubil 900.000 evrov in »ugodnosti« za stranko predsednika vlade, če bo ta poskrbel za to, da bo razpis prilagojen ponudbi Patrie, in za to, da bo ta v resnici posel tudi dobila. V sodbi je hkrati zapisano, da je Riedl 15. februarja 2007 obljubljenih 900.000 evrov Jožetu Zagožnu v gotovini tudi predal. Riedl je imel soglasje Janše in Zagožna, da bodo izpeljali posel, že julija 2005, na srečanju 1. septembra pa je bil sprejet dokončen dogovor, ki je obljubljal, da Zagožen za prikrojitev razpisa in dodelitev posla Patrii prejme 900.000 evrov, prek »preplačila lokalnega partnerja« (Rotis) pa je bil dodaten denar obljubljen tudi tedaj vladajoči stranki.
Vrhovni sodniki v razsodbi tudi ne dvomijo, da je imel Janša kot predsednik vlade možnost vplivati na razpis, kljub temu da je v pričanju zatrjeval drugače. Ob tem, da so pobrskali po slovenski zakonodaji, ki opisuje pristojnosti vlade, so potrditev svojega prepričanja našli celo v pričanju Janše samega, saj je dejal, da se je za nakup oklepnikov odločila že vlada pred njim. Sodnikov prav tako ne moti, da ne obstaja dovolj dokazov, ki bi neposredno potrdili stike Janše in Zagožna, kot tudi ne, da se ne ve, kje je končalo tistih 900.000 evrov gotovine, saj že samo obljubo in dogovor o predaji podkupnine v zameno za prikrojevanje razpisa in dodelitev posla v skladu z avstrijsko zakonodajo razumejo kot kaznivo dejanje korupcije.
Sodišče je zavrnilo tudi pritožbo obrambe zaradi uporabe pisnih dokazov, ki so jih pri hišnih preiskavah pridobili finski preiskovalci. Ti po finski zakonodaji, drugače kot v Avstriji, namreč za hišne preiskave in zaplembo dokaznega materiala ne potrebujejo odobritve sodišča, zato je obramba že v obravnavah ugovarjala, da je uporaba teh dokazov nezakonita.
Celotna sodba je dostopna na tej povezavi.
