Po letu in pol je finančna preiskava, ki jo je specializirano državno tožilstvo uvedlo proti nekdanjemu predsedniku vlade Janezu Janši, članom njegove družine in premoženju pokojnega Jožeta Zagožna, dobila prvi epilog. Tožilstvo je namreč proti trem članom družine Zagožen (Mariji Zagožen, Mateju Zagožnu in Ani Zagožen) vložilo tožbo za odvzem premoženja nezakonitega izvora. Razlog: dobrih 837.000 evrov denarja, ki naj bi bil po ugotovitvah tožilstva neznanega izvora.
To naj bi pokazala primerjava prihodkov in izdatkov pokojnega Zagožna, ki ga je v zadevi Patria tožilstvo obdolžilo terjanja in sprejemanja nagrade, a je kazenski postopek septembra 2013 zaradi njegove smrti ustavilo. Razlike v premoženju člani njegove družine, prav tako zajeti v preiskavo, niso znali pojasniti tožilstvu, zato je to po zaslišanjih, ki jih je po naših informacijah opravilo pred dnevi, proti vsem trem vložilo tožbo za njegov odvzem. Hkrati je zaradi nevarnosti odtujitve zahtevalo tudi zavarovanje bančnih računov, več nepremičnin in drugega premoženja v lasti družine Zagožen. Ali je tožilstvo tožbo že vložilo tudi zoper Janeza Janšo, pri katerem je prav tako preiskovalo obstoj nepojasnjene gotovine v višini najmanj 200.000 evrov, nam včeraj pri njegovem odvetniku Franciju Matozu ni uspelo preveriti.
Kaj so ključni izsledki preiskave? Po ugotovitvah tožilstva je Jože Zagožen, v času prve Janševe vlade generalni direktor Holdinga slovenske elektrarne (HSE) in prvi nadzornik Petrola, razpolagal z gotovino nepojasnjenega izvora v skupni višini 366.422 evrov. Toliko denarja so preiskovalci našli na sedmih varčevalnih knjigah, ki jih je Zagožen odprl pri BKS Banki v Celovcu. Pri tej banki ima stanovanjsko posojilo od leta 2012 najeto tudi Janez Janša, v BKS pa je med drugim službovala tudi njegova osebna bančnica Nataša Pajenk, sicer sestrična Urške Bačovnik Janša. Obe sta bili zajeti v finančno preiskavo.
Predčasno vračal posojila in kupoval stanovanja
Zagožen je na račun denarja iz Celovca prejemal tudi obresti (skupaj okrog 50.000 evrov), ki jih domnevno ni prijavil davčnemu organu. Podobno, kot je to po ugotovitvah komisije za preprečevanje korupcije (KPK) počel Janez Janša, je tudi Zagožen denar porabljal za razne namene. Z gotovino, ki ni izvirala z njegovega tekočega računa, naj bi plačeval račune avtomobilskega zavarovanja in kmetijsko mehanizacijo. Z gotovino je predčasno poplačal tudi posojilo, ki ga je najel za nakup deleža v podjetju Ingor, prek katerega so menedžerji in zaposleni odkupili nekaj odstotkov delnic Gorenja. Še 18.000 evrov nepojasnjene gotovine je namenil za nakup delnic Petrola. Z gotovino te vrste je po ugotovitvah preiskovalcev razpolagala tudi Zagožnova vdova Marija Zagožen, dolgoletna uslužbenka državne družbe DSU, ki je v času prve Janševe vlade med drugim vodila komisijo ministrstva za gospodarstvo za prodajo državnega deleža v SIJ – Slovenski industriji jekla.
Zagožen je premoženje po ugotovitvah tožilstva prenašal tudi na družinske člane. Leta 2006 je tako Vegradu Hilde Tovšak nakazal delno kupnino za 164 kvadratnih metrov veliko stanovanje v Spodnji Šiški v lasti Mateja Zagožna. Poročali smo že, da na tej nepremičnini ni vpisana nobena hipoteka, čeprav naj bi Matej Zagožen zanj plačal okrog 300.000 evrov. Enaka zgodba so nakupi nepremičnin v Portorožu. Tam imata Matej in Ana Zagožen v isti zgradbi dve dvosobni stanovanji, ki ju Gurs skupaj ocenjuje na 360.000 evrov. Ana Zagožen naj bi za eno od stanovanj v gotovini nepojasnjenega izvora plačala skoraj 140.000 evrov. Enako velja za nakup osebnega avtomobila, skuterja in motornega kolesa.
Ključen bo razplet zadev Patria in Trenta
Poleg več nepremičnin naj bi bila glavna tarča tožilstva denar, ki je še vedno na hranilnih vlogah pri BKS Bank. Gre za skoraj 273.000 evrov, ki naj bi jih Matej Zagožen že pred časom želel dvigniti z računov. Prav zato naj bi se tožilstvo že leta 2013 odločilo za začasno zavarovanje tega premoženja. Še pred dvema mesecema pa naj bi Marija Zagožen želela lastništvo dela nepremičnin v njeni lasti prenesti na Mateja in Ano Zagožen.
Domnevamo lahko, da bo prav dejstvo, da Jože Zagožen v zadevi Patria dejansko ni bil obsojen za kaznivo dejanje, skoraj zagotovo eden od ključnih argumentov obrambe njegove družine pri dokazovanju, da ni porabljala denarja nezakonitega izvora. Ta argument bodo zelo verjetno skušali uporabiti tudi Janševi zagovorniki. Tudi zato bosta za razplet nadaljnjih postopkov tožilstva, povezanih z domnevno nepojasnjenim premoženjem nekdanjega predsednika vlade, ključna tudi dokončni razplet zadeve Patria in usoda kazenskega postopka v zadevi Trenta.