Podaljšano spanje, dopoldanski sestanek in sprehod, novinarska konferenca, popoldanski počitek, trening in priprava na tekmo – takšen je bil včerajšnji (uradno prosti) dan za slovensko reprezentanco. V hotelu Mercure, kjer je 25-članska slovenska delegacija zasedla na 17 sob (osem dvoposteljnih za igralce in devet enoposteljnih za vodstvo reprezentance), sta imela današnja nasprotnika novinarski konferenci drug za drugim. Točno opoldne je bilo na druženju Nemcev z mediji več kot 60 novinarjev, fotoreporterjev in snemalcev, ki so uro in pol opravljali intervjuje z igralci (na voljo so imeli vseh 16) ter vodstvom reprezentance in zveze. Medtem se je ob 13. uri začela tiskovna konferenca Slovenije, na kateri ni bilo niti enega tujega novinarja, prisotni so bili le selektor in trije igralci, trajala pa je petnajst minut.

Vujović noč po remiju s Španijo ni mogel spati, zato si je ob štirih zjutraj v sobi ogledal posnetek tekme med Dansko in njegovo domovino Črno goro. Ponedeljkov 55. rojstni dan mu bo ostal v slabem spominu, v toliko boljšem pa včerajšnji za generalnega sekretarja RZS Gorana Cvijića, ki je praznoval 46. rojstni dan. A časa za slavje ni bilo, kajti danes bo znana usoda Slovenije na EP. Poraz ali remi pomenita slovo, zmaga napredovanje v drugi krog, ob morebitnem uspehu Španije proti Švedski celo s tremi točkami. »Nerad se ubadam s kalkulacijami. Kaj bo, če bo – to so hipotetična vprašanja, na katera bi lahko mogoče odgovorila psiholog ali vedeževalec, a tudi onadva bi najbrž govorila nekaj brez zveze,« meni Veselin Vujović.

»V javnosti so Nemci prepotentni, mi pa jim moramo na igrišču dokazati, da se najboljši rokomet še vedno igra na prostorih nekdanje Jugoslavije,« napoveduje Vujović, ki je računal, da bo šele na dan tekme izvedel, ali bo lahko računal na Vida Kavtičnika. Ta je v zadnji minuti proti Španiji dobil neposredni rdeči karton, kar po pravilih EHF avtomatično pomeni tekmo prepovedi igranja. Včeraj je moral Kavtičnik – ker sta ga sodnika prijavila – podati pisno izjavo o dogodku, Nemci pa so prav tako čakali, kaj bo z ostrostrelcem Christianom Dissingerjem, ki je storil podoben prekršek in dobil neposredni rdeči karton, a v 55. minuti. »Nemci so močni v zakulisju in ne bi me čudilo, če bi bil kaznovan le Vid. Ne vem, zakaj je moral pisati izjavo. To je neumno, saj imajo odgovorni videoposnetek, a dogodek nategujejo v nedogled,« se je še popoldan hudoval Vujović. A disciplinska komisija je bila ažurna in že nekaj ur kasneje je prišlo uradno obvestilo, da lahko Kavtičnik in Dissinger vendarle igrata.

Zaradi hudih bolečin v križu vratar Matevž Skok ponoči spi v hotelski sobi kar na trdih tleh. S to poškodbo se je ubadal že pred letom in pol, ko je branil v Celju, rehabilitacija pa je trajala dva meseca. Na Poljskem ga je uščipnilo v križu med ogrevanjem za Švedsko, zato od takrat nobenega treninga ni opravil v celoti, a je proti Španiji v 44 minutah zbral deset obramb. »Moral sem v igro, ker Škofu ni šlo. Upam, da bom formo zadržal in da bo križ zdržal,« se nadeja Matevž Skok. O bolečinah, ki jih blažijo tudi tablete, dodaja: »Dokler tablete delujejo in si ogret, je v redu. A bolj ko gre tekma proti koncu, slabše je. Proti Španiji sem na koncu komaj stal v golu.«

Skok brani v nemškem klubu Lübbecke, zato bo imela tekma z Nemčijo zanj še poseben pomen. »Zmaga bi mi pomenila toliko kot kolajna na velikem tekmovanju,« ocenjuje vratar z vzdevkom Coli. Lübbecke je zadnji v ligi, po 20 krogih še nima zmage (dva remija in kar 18 porazov) in izpad je neizbežen. Klub naj bi bil v velikih denarnih težavah, igralci pa množično odhajajo. »Vsak dan dobim kakšno novo informacijo in res kaže zelo slabo. A s tem se bom obremenjeval po EP, zdaj sem osredotočen zgolj na reprezentanco,« pravi Skok, ki ima pogodbo s klubom samo za igranje v prvi ligi.