V povprečju igrate skoraj 50 minut na tekmo, a niste utrujeni. Kako to?

Res mi je fino, da lahko veliko igram, da začutim igro. Na veliko minutažo gledam kot na svojo prednost, ne slabost. Kljub velikim naporom bi bilo čudno, če bi bil utrujen že po dveh tekmah. Saj sem še mlad in se posledično hitro regeneriram. Poleg tega se počutim dobro, sem fit, vsak prosti trenutek pa izkoristim za počitek in regeneracijo.

Ali ste že preboleli remi s Španijo?

Žal smo točko izgubili, ne pa osvojili, saj smo imeli Špance na kolenih. Zato smo bili po tekmi jezni, razočarani in poklapani, a zdaj je že bolje. Po tekmi s Švedsko, na kateri smo v prvem polčasu delovali kot začetniki in bili na igrišču zaspani, smo se proti Španiji vrnili med žive in si dvignili tudi samozavest.

Komu pripada vloga favorita na tekmi Slovenija – Nemčija?

Obema in nikomur. Za oboje je to tekma za biti ali ne biti, dan D. Oboji smo oslabljeni, saj imamo veliko poškodovanih igralcev in posledično veliko novih v reprezentanci. Ključ do zmage na obeh straneh bo obramba, bo pa to tekma z majhnim številom zadetkov. Ker potem ne bo več priložnosti za popravni izpit, moramo iti na polno, na glavo. Ali kot je rekel Vujović: prva tekma proti Švedom je bila slaba, druga proti Španiji povprečna in po logiki bi morala biti tretja proti Nemčiji odlična.

Toda Slovenija težko igra, ko je zmaga nujnost, ko je pod pritiskom.

Vsaka tekma na EP prinaša pritisk, ne glede na nasprotnika. Pod pritiskom bodo tudi Nemci, saj tudi oni še nimajo zagotovljenega napredovanja. Če se bo vse razpletlo po naših željah, lahko gremo v drugi del kar s tremi točkami in bi bili potem v odprtem boju za polfinale.

Kaj pa če danes zmage ne bo?

Potem pa bomo morali spakirati kovčke in predčasno zapustiti Poljsko. A nihče od nas ne razmišlja o tem in nihče tudi ne sme vnaprej razmišljati le o slabih možnostih. Če bi to počeli, bi bili že vnaprej izgubljeni.

Od štirih slovenskih reprezentantov, ki igrate za Montpellier, zaradi poškodbe manjka le Jure Dolenec. Ga pogrešate?

Seveda. Ne le da je moj soigralec v Franciji, ampak sva v klubu na potovanjih tudi sostanovalca. Škoda, da ga ni z nami. V reprezentanci je že dobri dve leti moj sostanovalec Dean Bombač in tudi z njim se super razumem.

Ali ste si doslej sploh imeli čas ogledati Vroclav?

Ne, a verjamem, da bomo tu ostali zaradi igranja v drugem delu in da bo takrat tudi vsaj malo časa za turizem. Da občutim utrip mesta, kajti doslej sem bil le na nekaj kratkih sprehodih s soigralci okoli hotela. Zaradi tekem, treningov in drugih obveznosti nimam prostega časa. Hodim na masaže, limfne drenaže in podobne zadeve, skušam čim več spati in se maksimalno spočiti. Potem zmanjka časa za kar koli drugega.

Vas v Vroclavu spodbuja kdo od bližnjih?

Za zdaj še ne, ker nihče ni mogel dobiti dopusta. A če se bomo uvrstili v drugi del tekmovanja, o čemer ne dvomim, bodo prišli na Poljsko. dek