Kakovost zraka v Sloveniji se je lani v primerjavi z letom 2014 spet poslabšala. Tudi leto 2016 smo z vidika zdravja prebivalstva začeli slabo. »Na večini merilnih mest smo izmerili že veliko preseženih koncentracij delcev PM10 in v tem tednu zagotovo pričakujemo še kakšno,« napoveduje Janja Turšič iz Agencije RS za okolje.
Onesnaženost zraka z nevarnimi majhnimi prašnimi delci v državi ne pojenja, čeprav na najbolj ogroženih območjih – v Ljubljani, Mariboru, Kranju, Zagorju, Trbovljah, Hrastniku, Murski Soboti, Celju in Novem mestu – že dve leti izvajajo posebne ukrepe za čistejši zrak. Mednje sodijo energetska sanacija stavb, menjava starih kurilnih naprav z učinkovitejšimi ter spodbujanje uporabe javnega potniškega prometa in kolesarjenja namesto osebnih avtomobilov.
Polena naj bodo enakih velikosti
Ukrepi niso brezzobi, poudarja Turšičeva. »Število preseganj je lani poskočilo zaradi slabših vremenskih pogojev, kajti leto 2014 je bilo izredno mokro.« Dež nevarne delce, ki dovoljene vrednosti običajno presegajo v prvem in zadnjem tromesečju leta, izpira iz ozračja.
Kar dve tretjini delcev PM10 po besedah Turšičeve prispevajo individualna kurišča na trda goriva. Količina porabljene energije in energentov z izjemo sončne energije in toplote iz okolice v slovenskih gospodinjstvih po podatkih republiškega statističnega urada do konca leta 2014 upada. Toda uporaba drv v primerjavi z drugimi energenti – predvsem kurilnim oljem in zemeljskim plinom kot drugima najpogostejšima načinoma ogrevanja – narašča. Kurilno olje in zemeljski plin vsaj trikrat nižji ceni drv za enak izkoristek očitno ne moreta konkurirati.
Generalna direktorica direktorata za okolje pri okoljskem ministrstvu Tanja Bolte zato gospodinjstva poziva k pravilnemu kurjenju, ki vključuje pravilno vgrajeno kurilno napravo in kurjenje čim manj vlažnega lesa. »Polena naj bodo približno enake velikosti, napravo pa je treba uporabljati skladno z navodili proizvajalca. Vanjo ne sodijo lesni odpadki, ki vsebujejo lepila, barve, lake in premaze, recimo iverka. Ne smemo kuriti plastičnih in kuhinjskih odpadkov, tiskanega papirja, odpadnih motornih in vezivnih olj in masti ter avtomobilskih gum,« našteva Boltetova in dodaja, da v nekaterih občinah ljudje celo nočejo več plačevati za odvoz odpadkov, ker očitno vse zakurijo. Pa čeprav njihovo območje sodi med najbolj ogrožena v državi.
Po novem subvencije za daljinsko ogrevanje
Vlada bo po njenih besedah zato iz podnebnega sklada tudi letos kar nekaj denarja namenila za osveščanje prebivalcev o pravilnem kurjenju. Eko sklad pa bo za energetsko sanacijo stavb in druge podnebne ukrepe razdelil 50 milijonov evrov subvencij, od katerih bo 15 milijonov namenjenih izključno najbolj prizadetim območjem.
Letošnja novost so nepovratne spodbude, ki jih bo sklad delil za priklop uporabnikov na daljinsko ogrevanje (skupno 0,7 milijona evrov). Gospodinjstva z najnižjimi dohodki pa so na zadnji dan lanskega leta dočakala prvi razpis zase. Za zamenjavo stare kurilne naprave jim je na voljo skupno milijon evrov, pri čemer bodo najšibkejši dobili povrnjeno vso vrednost investicije. Milijon evrov bo namenjenih tudi sofinanciranju skupnih kotlovnic na lesno biomaso v blokih, kjer se zdaj vsako stanovanje ogreva po svoje.
Zaradi neuspelega poskusa spremembe dimnikarske zakonodaje bodo vse dimnikarske storitve tudi letos izvajali koncesionarji. Še vedno torej velja, da posameznik ne more izbrati svojega dimnikarja, hkrati pa morajo koncesionarji opraviti vse doslej zahtevane preglede in jih zaračunati po predpisanih cenah, sicer lahko ukrepa pristojna inšpekcija, je opozorila Boltetova.
