To je ugotovilo evropsko sodišče, ki je dokončno potrdilo, da je Slovenija kršila evropske predpise pri ravnanju z nevarnimi odpadki. Po mnenju sodišča pa nista ne država in tudi ne Mestna občina Celje poskušali preprečiti, da bi se nevarni odpadki na tem območju odlagali nenadzorovano. So pa na degradirano in s težkimi kovinami onesnaženo območje leta opozarjali različni strokovnjaki, zadnjih šest let pa tudi Civilne iniciative Celja, ki pa so jih poskušali na različne načine utišati in jim celo očitali, da vzorci, ki so jih pošiljali v različne laboratorije, niso bili odvzeti strokovno, zato naj tudi izmerjene vrednosti težkih kovin ne bi bile verodostojne.
A sodišče je zapisalo ravno obratno, da so neverodostojne tiste analize okužene zemlje, vode in zraka, ki so jih opravile naše institucije in z njimi želele pomiriti javnost. Koordinator Civilnih iniciativ Celja Boris Šuštar je večkrat dejal, da so cinkarniški dimniki, ki so ostali na območju, kjer so pred desetimi leti porušili stare cinkarniške objekte in na tem mestu zgradili sodoben Tehnopolis, za Celjane simbol »bolezni«, saj gre za območje z najvišjimi koncentracijami rakotvornega kadmija, katerega razpolovna doba je neverjetnih 730 let.
Rezultatov poročila niso želeli razkriti
V Oddelku za okolje in prostor ter komunalo na Mestni občini Celje so pojasnili, da občina sodbe Evropskega sodišča, ki se nanaša na odlagališče Bukovžlak in Gaberje – jug, do zdaj še ni prejela. »Ker vsebine sodbe ne poznamo, je tudi ne moremo komentirati,« so dejali. In dodali, da se medtem predelava onesnažene zemljine na območju stare cinkarne izteka in bi ta morala biti končana do konca meseca. A so od izvajalca, šentjurskega podjetja Stonex, prejeli predlog za podaljšanje, ki ga v tem trenutku še preučujejo.
Zanimivo je tudi, da ne v celjski Cinkarni in ne na ministrstvu za okolje in prostor niso želeli razkriti podrobnih rezultatov skrbnega okoljskega pregleda, ki ga je Cinkarna lani naročila v sklopu prodajnega postopka pri poljskem podjetju Environ. Rezultati pa so osupnili celo samo vodstvo podjetja, saj se je izkazalo, da je tudi obrat na Kidričevi ulici v Celju, torej na območju, kjer še poteka aktualna proizvodnja, postavljen na nasipih odpadkov metalurške dejavnosti, ki so jih na to mesto odlagali kar tri desetletja, od leta 1950 do 1980.
A je urad informacijskega pooblaščenca ministrstvu za okolje in prostor že naložil, da mora razkriti poročilo o okoljskem skrbnem pregledu, ki ga je zahteval eden od občanov, z obrazložitvijo, da ta podatek ni poslovna skrivnost, kot so zatrjevali v Cinkarni. Državi pa zdaj zaradi te razsodbe grozi tudi visoka denarna kazen, ki bi lahko znašala tudi 10.000 evrov za vsak dan do dokončne sanacije.
Odpadki pred zakonom
Evropska sodba je tako očitno prehitela sanacijo odlagališča v Bukovžlaku, medtem, ko je vodstvo Cinkarne ravno minuli teden z nemškim podjetjem CDM Smith podpisalo pogodbo za sanacijo starih bremen na lokaciji aktualne proizvodnje ob Kidričevi cesti v Celju. Omenjeno podjetje so med več ponudniki izbrali zaradi številnih referenc s podobnimi sanacijami po Evropi.
»V prvi fazi, ki bo končana predvidoma v prvih treh mesecih prihodnjega leta, bo izdelana ocena tveganja za zdravje ljudi in okolje in če bo ugotovljeno, da je tveganje veliko, bodo predstavili tudi vse potrebne aktivnosti za zaščito delavcev, okoliških prebivalcev in okolja,« so pojasnili v celjski Cinkarni, kjer že pripravljajo tudi podlage za izdelavo monitoringa, ki ga izvaja Nacionalni laboratorij za zdravje, okolje in hrano. Cinkarna o tem redno obvešča tudi ministrstvo za okolje in prostor, ki pa je nedavno ustavilo postopek ugotavljanja morebitne okoljske škode, češ da so bili industrijski odpadki na območje sedanje tovarne in njena odlagališča odloženi pred letom 2008, torej še preden je stopil v veljavo noveliran zakon o varstvu okolja.
