To od nas zahteva vsaj to, da zamenjamo politično terminologijo. Če na Šentilju schengen ne velja več, kaj potem mi branimo z rezalno žico na Dragonji? Z govorico, ki smo je bili vajeni zadnjih 25 let si ne moremo več prav veliko pomagati. Nastopilo je obdobje evronostalgije. To je ta ves čas prisotni nekoliko hrepeneč občutek, da smo nostalgični do tiste Evrope, ki smo jo sanjali od leta 1990 naprej. Tisti, ki sanjajo pa so na tem, da se zbudijo.
V resnici je govorica enaka, le predznake je treba obrniti. Namesto o procesu približevanja Evropi, je treba govoriti o procesu oddaljevanja Evrope od nas ali o naši poti iz Evrope. Konsenz, ki smo se mu do sedaj pridružili ob vsakem glasovanju v Bruslju, je treba zamenjati z opredeljevanjem do nezdružljivih stališč. Evropske integracije so škodljiva gibanja, ki jih pospešeno zamenjujejo uspešnejši dezintegracijski procesi. Nekatere evropske norme so nekompatibilne z našo kulturo in nacionalnimi interesi, zato ji je treba odločno zavrniti. Zato pa je geografija vedno bolj domača. Pogled na zemljevid višegrajske skupine držav, v kateri so Madžarska, Slovaška, Češka in Poljska, kaže znan obraz. Včasih smo temu rekli Varšavski pakt.
Ko opravimo z integracijami, je treba uničiti še proces globalizacije. Potem bo mogoče mir.
