Na dan prihajajo nove podrobnosti zamenjave predsednika uprave Darsa Matjaža Kneza, ki ga je nadzorni svet državne družbe za avtoceste v sredo zvečer krivdno razrešil skupaj s članom uprave Francem Skokom. Te mečejo senco dvoma tudi na delo posameznih članov prejšnjih sestav nadzornega sveta, ki sta ju vodila Dušan Hočevar in Robert Ličen.

Zdaj je tudi uradno, da so Kneza odnesle nepravilnosti, povezane z zdaj že ugaslim hčerinskim podjetjem Delkom. Tega je uprava Darsa ustanovila novembra 2013, nanj pa prenesla telekomunikacijsko dejavnost družbe. A preverjanje revizijske komisije pri nadzornem svetu Darsa je pokazalo, da je uprava Darsa Delkom ustanovila, ne da bi imela za to ustrezen sklep nadzornikov. Za pravno pokritje ustanovitve je tako po ugotovitvah komisije uporabila kar sklep iz novembra 2012. Tega ne bi smela storiti, saj so nadzorniki z omenjenim sklepom prižgali zeleno luč »le« za ustanovitev dveh odvisnih podjetij za gradnjo oziroma projektiranje.

Kako sta Kneza nadzorovala Dušan Hočevar in Robert Ličen?

To v drugačno luč postavlja dosedanja pojasnila dveh nekdanjih predsednikov nadzornega sveta Darsa. Še marca 2014 je tako Hočevar v odgovoru na Dnevnikovo vprašanje zapisal, da je nadzorni svet soglašal z ustanovitvijo Delkoma. S to informacijo, ki se je zdaj očitno izkazala za neresnično, so nadzorniki seznanili tudi Slovenski državni holding (SDH). Tudi po tem, ko je vodenje nadzornikov Darsa septembra 2014 prevzel Robert Ličen, je imel Knez krit hrbet. Čeprav so nadzorniki o Delkomu govorili že na eni od prvih sej, soglasja za likvidacijo podjetja med njimi ni bilo.

Delkom je tako nemoteno posloval še več kot leto dni in to kljub drugačni zahtevi ministra za infrastrukturo Petra Gašperšiča. Ta je namreč ocenil, da je bila ustanovitev podjetja v nasprotju s koncesijsko pogodbo med državo in Darsom, sum takšne nedovoljene državne pomoči pa bi lahko ogrozil dostop Darsa do kohezijskega denarja EU. Relativno hitro je šla v pozabo tudi notranja revizija poslovanja Delkoma, ki je opozorila na serijo nepravilnosti: prodajanje premoženja, ki ni bilo v lasti podjetja, pogodbe brez številk, skrbnika in ustreznega datiranja, sporna plačila za svetovalne storitve... Morda tudi zato, ker preostali člani nadzornega sveta Darsa na eni od sej, na kateri so obravnavali Delkom, poročila o tej reviziji od Lična sploh niso prejeli. V času spornih poslov je nadzorni svet Delkoma vodil prav Knez.

Vse sporne zgodbe nekdanjega šefa Darsa

Delkom je sicer le vrh ledene gore spornih zgodb in afer, v katere se je nekdanji prvi mož Darsa zapletel v času svojega mandata. Naštejmo jih nekaj.

PROTIHRUPNE OGRAJE

Že ob začetku 61 milijonov evrov vrednega projekta se je na Dars usul plaz kritik zaradi morečega videza pretežno sivih in na posameznih mestih domnevno celo previsokih ograj. Pozneje so prve meritve na avtocestnem odseku Celje–Arja vas pokazale, da ne zagotavljajo ustrezne zaščite pred hrupom.

SPORNO NAROČANJE SOLI

S tem, ko so v letu 2014 pozno objavili razpis za dobavo soli za tri naslednje zime, so šli na Darsu močno na roke dvema obstoječima dobaviteljema, podjetjema MA.CO.T in DK Sol. Ko je eden ponudnikov, povezan s podjetjem MA.CO.T, na Dars vložil zahtevek za revizijo, je moral Dars dodatne količine soli naročiti po pogodbah iz leta 2011, ko je bila cena soli na trgu krepko višja. Te posle preiskujejo tudi kriminalisti.

TOŽBE IN ODVETNIKI

S serijo neuspešnih tožb proti nekdanji upravi Mateje Duhovnik in drugim visokim uslužbencem, ki jih je vlagal odvetnik Franci Matoz, je imel Dars po nekaterih ocenah že skoraj 800.000 evrov stroškov. Lani spomladi je nato Dars za svetovanje pri razpisni dokumentaciji za projekt elektronskega cestninjenja, ki jo je pred tem že potrdilo ministrstvo, najel odvetniško družbo Avbreht, Zajc in partnerji, ki jo vodi Aleš Avbreht, županski kandidat SMC v Ljubljani.

TRAFFIC DESIGN

Državna revizijska komisija je aprila lani ugotovila, da je Dars z oddajo naročila za nadgradnjo cestninskega sistema ABC podjetju Traffic Design, pozneje preimenovanemu v Q-Free, kršil zakonodajo o javnem naročanju. Dars je v času Kneza na ta način podjetju neposredno oddal za okrog dva milijona evrov poslov.

DRAŽENCI-GRUŠKOVJE

V Knezovem mandatu je posle na domačih avtocestah, natančneje na odseku Draženci–Gruškovje, začelo dobivati sarajevsko podjetje Euro-Asfalt. 34-odstotni lastnik njegove slovenske družbe je Klavdij Kovačič, ki je Knezov dolgoletni prijatelj in nekdanji poslovni sodelavec.