Potem ko je Slovenski državni holding (SDH) zamenjal nadzorni svet Darsa, je predsednik uprave državne družbe za avtoceste Matjaž Knez doživel nov udarec. Ministrstvo za infrastrukturo namreč od uprave Darsa spet zahteva ukinitev podjetja Delkom, na katerega je Dars konec leta 2013 prenesel svojo telekomunikacijsko dejavnost, s čimer je kršil koncesijsko pogodbo z državo.
Ministrstvo, ki ga vodi Peter Gašperšič, vrnitev telekomunikacijskih dejavnosti pod okrilje matične družbe Dars neuspešno zahteva že skoraj leto dni. Medtem ko so se v Darsu temu upirali na vse načine, so notranji revizorji družbe za avtoceste pri pregledu poslovanja družbe zaznali serijo nepravilnosti: prodaja premoženja, ki ni v lasti podjetja; pogodbe brez številk, skrbnika in ustreznega datiranja; sporna plačila za svetovalne storitve...
Nov Gašperšičev dopis Knezu
Podjetje po ugotovitvah revizorjev tako ni imelo sistema notranje kontrole pri naročanju storitev in blaga, nekatere pogodbe pa je sklepalo tudi za nazaj, torej potem, ko so bile naročene storitve že opravljene. Kljub temu da je Delkom ob začetku delovanja zgolj prevzel posle, ki jih je že pred tem prevzel Dars, podjetje na veliko najema svetovalne storitve s področja komuniciranja in marketinga. Četudi je revizija s položaja direktorja Delkoma odnesla Andreja Mihevca, velja opozoriti, da nadzornemu svetu Delkoma, v katerem sedi tudi nekdanji minister za finance Janez Šušteršič, predseduje prav Knez.
V Darsu so po naših podatkih pred tednom dni prejeli nov Gašperšičev dopis. Za ministrstvo Delkom ni več sporen »le« zaradi kršenja koncesijske pogodbe, ampak tudi morebitne nedovoljene državne pomoči. »Že sam obstoj družbe Delkom s predvideno dejavnostjo in poslovanjem povzroča nezanemarljivo tveganje za odpiranje vprašanj državne pomoči tako v zvezi z državnimi poroštvi za najeta posojila kot pri črpanju sredstev EU,« navaja Gašperšič v dokumentu, ki smo ga pridobili v uredništvu Dnevnika. Ustanovitev Delkoma so namreč v Darsu, ki je v izključni lasti države, njegov monopolni položaj pa mu omogoča tudi pridobivanje kohezijskih sredstev za gradnjo avtocest, utemeljili tudi z rastjo prihodkov na telekomunikacijskem trgu. Po ministrovem mnenju je tako »ohranitev sedanjega statusa Darsa kot legalnega monopolista edina realna možnost za zagotavljanje njegove finančne stabilnosti (…) in nadaljnji razvoj avtocestnega omrežja«. Uprava Darsa naj bi tako ministrstvo že obvestila, da bo do konca leta družbo Delkom pripojila k Darsu.
MF: Delkom izkrivlja konkurenco
Isto mnenje delijo tudi na ministrstvu za finance, kjer v ustanovitvi Delkoma vidijo možnost za izkrivljanje konkurence. To pa odpira vprašanje, ali so v Darsu pred ustanovitvijo Delkoma sploh preučili ta tveganja, in če, zakaj so se kljub temu ob vseh tveganjih sploh odločili za osamosvajanje telekomunikacijske dejavnosti.
V vsakem primeru upravi Darsa pri Delkomu zmanjkuje manevrskega prostora. Ali in kdaj se bo odločila za ukinitev Delkoma, za zdaj ni jasno, prav tako ne, kdaj bo o tem obvestila nov nadzorni svet, ki ga vodi Marjan Mačkošek. Pravno in drugo zmedo okoli Delkoma simbolizira tudi naslednji podatek. Spomladi letos je Dars objavil javni razpis za izbiro vzdrževalca optičnega omrežja. Nanj se je prijavil tudi Delkom, a je bila njegova ponudba (104.100 evrov) za dobro polovico dražja od najcenejše, ki jo je oddal GVO (67.800 evrov). Uprava Darsa si je nato premislila. Julija je tako sprejela sklep o odstopu od javnega naročila z utemeljitvijo, da storitev v naročenem obsegu in vsebini ne potrebuje. Ta dela bo tako zdaj očitno izvajal Delkom, kar si je mogoče razlagati tudi kot poskus »napihovanja« prihodkov tega podjetja, ki je lani ustvarilo 1,2 milijona evrov prilivov.
