Dan po obravnavi novele medijskega zakona na parlamentarnem odboru za kulturo je med ustvarjalci radijskih programov završalo. Za razburjenje je poskrbela koalicija, ki ji je na pobudo reprezentativnih organizacij glasbenikov uspelo s predlogom o povečanju deleža slovenske glasbe čez dan, s čimer je »povozila« rešitev, ki jo je predlagalo ministrstvo za kulturo.
Po sprejetem amandmaju bi morali radijski programi med 6. in 18. uro (in ne več med 6. uro in 22. uro) predvajati najmanj 70 odstotkov (in ne več polovico) dnevnega deleža slovenske glasbe, ki ga predvideva medijski zakon. Ta za komercialne programe znaša najmanj 20 odstotkov vse dnevno predvajane glasbe, za programe javnega radia pa najmanj 40 odstotkov.
»To ni več avtonomija, to so drugi časi«
»Lahko samo zapremo 'štacuno',« se je glasil prvi včerajšnji odziv z Radia Slovenija. Tako na javnem radiu kot na nekaterih komercialnih radijskih postajah so se namreč dopoldne že ukvarjali z izračuni, kako bi predlagana ureditev slovenskih kvot dejansko vplivala na njihove programe. Če na prvem programu Radia Slovenija (RAS 1) ali Valu 202 dnevno predvajajo okoli 240 skladb, morajo v 24 urah po veljavnem zakonu od tega zavrteti 96 slovenskih pesmi. Po predlagani rešitvi koalicije bi tako morali med 6. in 18. uro predvajati 67 slovenskih skladb (od tega 17 skladb, prvič predvajanih pred največ dvema letoma), prostora pa bi ostalo še za 29 tujih.
»Če vse skupaj prevedemo v radijski program Vala 202, ki med 6. in 18. uro v povprečju predvaja osem skladb na uro, to pomeni, da bomo morali od teh osmih zavrteti šest slovenskih pesmi. Ne verjamem, da so si znali na odboru to predstavljati. To ni več avtonomija, to so drugi časi,« je jasen urednik uredništva za glasbo na Valu 202 Andrej Karoli. Po njegovem prepričanju je rešitev nesprejemljiva, pravno pa sporna z vidika uredniške avtonomije in svobodnega trga. »Če nam državni zbor ureja 70 odstotkov programa, nismo več javni radio, ampak smo državni radio. Bom pa optimist, tako da dvomim, da bo državni zbor tako dikcijo spravil skozi glasovanje,« napoveduje Karoli. Na Radiu Slovenija ob tem navajajo še decembrsko mnenje zakonodajnopravne službe DZ: »Predlagana rešitev bi morala biti deležna tehtne ocene z vidika njene sorazmernosti pri poseganju v ustavno pravico do svobode izražanja, tako medijev kot tudi njihovih poslušalcev, hkrati pa tudi z vidika poseganja v svobodno gospodarsko pobudo.«
Več kot 300 albumov na leto
S predlaganimi deleži kvote slovenske glasbe so se včeraj ukvarjali tudi na komercialnih radijskih postajah, ki imajo manj govorjenega in več glasbenega programa. Če komercialni radio dnevno predvaja 316 pesmi, jih mora od tega že sedaj biti 63 slovenskih. Po novi ureditvi bi moral tak komercialni radio v pasu med 6. in 18. uro zavrteti 44 slovenskih skladb oziroma 4 na uro. »Če bo predlog sprejet, pomeni nižjo kakovost programa. Ponavljanje enih in istih viž, kjer je spremenjeno samo besedilo, ni produkcija, ki lahko tekmuje s svetovnimi hiti,« poudarja lastnik radijske mreže Infonet Leo Oblak.
Medtem ko Oblak koalicijski amandma označuje za neživljenjskega, so v glasbenih organizacijah seveda zadovoljni. Predsednica Sindikata glasbenikov Slovenije (SGS) Tinkara Kovač ob tem dodaja, da je »SGS neodvisni sindikat, zavezan glasbi in slovenskim glasbenim ustvarjalcem«. »Zavezan lastni ustvarjalnosti v slovenskem ali kateremkoli svetovnem jeziku, gojenju lastne identitete in ljubezni do glasbe. Če menite, da je koalicijo prepričala naša zavezanost, naša podpora slovenski kulturni glasbeni ustvarjalnosti, smo tega veseli,«pojasnjuje primorska glasbenica.
