Slovenske glasbene šole obiskuje okoli 25.500 učencev, v njih je približno 2000 zaposlenih. To je ravno dovolj majhna skupina ljudi, da se vladnim ukrepom ne upira na ves glas, je prepričan ravnatelj glasbene šole Vič - Rudnik Saša Potisk. Slovenske glasbene šole so se v zelo kratkem času že trikrat znašle med varčevalnimi ukrepi. Pred tremi leti so bile celo žrtve resornega boja za kos proračunske pogače. Ker takratni superminister Žiga Turk ni natančno upošteval pravil varčevalnega računanja, si je pri proračunski postavki »glasbene šole« od ministrstva za finance prislužil ničlo.
Država z veliko dobrimi glasbeniki
Bojazen, da se bodo glasbeno lahko izobraževali le še otroci iz premožnejših družin, je letos obnovila odhajajoča ministrica za izobraževanje Stanka Setnikar Cankar. Najprej je nameravala povečati prispevek staršev v javnih glasbenih šolah. Trenutnih 26 evrov na mesec namreč ni šolnina, saj so učitelji plačani iz državnega proračuna, enako kot osnovnošolski, zato zanje veljajo tudi enaka pravila. A kmalu je ministrica varčevalne ukrepe preusmerila na zasebne glasbene šole, pri katerih je nameravala omejiti vpisna mesta. Toda tudi ta ukrep se ni uresničil.
V Sloveniji glasbene šole obiskuje 14 odstotkov osnovnošolske populacije, okoli dva odstotka ljudi pa postane vrhunskih glasbenikov. To je veliko, je prepričan Potisk, ki za primerjavo navaja Francijo s precej manjšim deležem vrhunskih glasbenikov, kar je najbrž vzrok, da premorejo le en simfonični orkester v vsej državi.
Igranje za življenjske uspehe
Kot pravi predstojnica muzikološkega inštituta pri Slovenski akademiji znanosti in umetnosti dr. Metoda Kokole, je v zgodovini glasbena izobrazba vedno predstavljala del splošne izobrazbe in ta tradicija se nadaljuje še danes. Glasba namreč v primerjavi z drugimi dejavnostmi aktivira človeka kot celoto in pomaga razvijati obe polovici možganov: učenci ne berejo le not, ampak jih s svojim telesom proizvedejo v ustrezne tone. Gre torej za razvoj možganov, ki ni enak pri nobeni drugi dejavnosti.
»Podobno je z matematiko, pri kateri prvenstveno ne gre za seštevanje in odštevanje, pač pa za razvijanje umskih sposobnosti, ki koristijo tudi na drugih področjih.« Kakšno korist ima človek od igranja inštrumenta kasneje v življenju, je težko izmeriti. Zagotovo pa ne gre zanemariti podatka, da je ogromno vrhunskih zdravnikov in doktorjev znanosti hkrati tudi dobrih glasbenikov, opozarja Kokoletova.
