Po površini precej majhna Slovenija se ponaša z zelo raznolikimi geografskimi značilnostmi, saj premore skorajda vse razen puščave. Zelo raznolike so tudi podnebne značilnosti. Težko je namreč reči, da je v Sloveniji takšno in takšno vreme, ko pa se dogaja, da so vremenske razmere denimo že po nekaj kilometrih vožnje povsem drugačne.
Preteklo poletje smo doživeli zanimiv pojav, ko nas je med vožnjo od Ljubljane proti Grosupljemu spremljal močan dež. Toda že po izhodu iz dobrih 350 metrov dolgega predora Debeli hrib je bilo cestišče povsem suho, dežja pa nikjer. Gregor Vertačnik z oddelka za klimatologijo na Agenciji RS za okolje pojasnjuje, da do takšnih pojavov prihaja zato, ker so predori običajno pod večjimi ali manjšimi vzpetinami, kjer je poleti ena stran hriba bolj osončena in ogreta od druge ter je zaradi tega verjetnost nastanka plohe ali nevihte na osončeni strani večja. Tako ostra padavinska meja na območju zelo kratkega predora, kakršen je Debeli hrib, je po drugi strani lahko tudi posledica naključja. Meja dežja nekje pač mora biti.
Brežice – kraj temperaturnih ekstremov
Na zanimiva opažanja opozarjajo tudi prebivalci Brežic. Na območju tega mesta je v povprečju snežna odeja najtanjša v Posavju, poletne temperature pa so najvišje. Tudi absolutni slovenski temperaturni rekord je bil 8. avgusta 2013 izmerjen v bližini Brežic, na merilni postaji na letališču v Cerkljah ob Krki. Živo srebro se je ustavilo pri 40,8 stopinje Celzija. Tamkajšnji prebivalci ugibajo, ali je mogoče te pojave pripisati velikim vodnim površinam s termalno vodo v Termah Čatež in bližini krške jedrske elektrarne, ki zaradi potreb tehnološkega procesa reko Savo v povprečju segreva za približno dve stopinji nad naravno temperaturo.
»Na mikroklimo Brežic najbolj vpliva okoliški relief in ne posamezni večji objekti v okolici. Sorazmerno manjša količina padavin je posledica hribovja na severu in jugu, ki pobereta del padavin, pa tudi oddaljenosti od glavne dinarske pregrade. Le redkokdaj na tem območju zares močno dežuje ali sneži, še najbolj verjetne so obilne padavine poleti, ob nevihtah ali počasi premikajočih se frontah,« pojav pojasnjuje Vertačnik. Ker so Brežice od vseh posavskih mest najbolj oddaljene od hribov ter ležijo najbolj vzhodno, je nekoliko nižja višina padavin po njegovem mnenju razumljiva.
Po drugi strani kotlinska lega omogoča izrazito velike spremembe v temperaturi, od hude poletne vročine kot posledice fenskega jugozahodnika, sušnih tal in nizke nadmorske višine do hudega mraza ob jasnem in mirnem vremenu pozimi. Februarja 2012 so na letališču v Cerkljah ob Krki zabeležili kar –22 stopinj Celzija. Absolutno najnižjo temperaturo, –25,9 stopinje, so v Brežicah izmerili 4. februarja 1929. Dolina ob reki Savi je v brežiški občini tudi sicer položena zelo nizko. Naselje Mihalovec s 140 metri nadmorske višine velja za najnižje v Sloveniji, če izvzamemo kraje obalne regije.
Kaj lahko prinese brežiška akumulacija?
Brežičani precej negodujejo tudi zaradi pogoste in dolgotrajne megle, za katero starejši trdijo, da je pred začetkom obratovanja jedrske elektrarne pri Krškem ni bilo toliko in tudi ni bila tako moteča. Bojijo se, da bo po gradnji hidroelektrarne Brežice in akumulacijskega jezera, ki bo dosegalo velikost Bohinjskega jezera, megle še dosti več. Podobno veliko elektrarniško jezero premore tudi Ptuj, vendar podatki s tamkajšnje padavinske postaje ne kažejo povečanja pogostosti megle zaradi Ptujskega jezera. »Toda to ne pomeni, da se pogostost megle tam ni spremenila ali celo nekoliko povečala. Opazovalci pač različno vestno beležijo pojav megle, zaradi česar so dolgoletni nizi podatkov o megli pogosto nezanesljiv kazalnik sprememb. Zaradi povečanja vodne površine je pri Brežicah upravičeno pričakovati pogostejšo meglo. Kako izrazita bo ta sprememba, pa je težko napovedati,« se je prihodnosti morda še bolj meglenih Brežic dotaknil naš sogovornik, ki ocenjuje, da je sedanje nevšečnosti Brežičanov zaradi pogostejše megle res mogoče pripisati toplejši Savi, medtem ko naj bi bil vremenski vpliv čateških bazenov za Brežice nepomemben.
