Kredarica jasno, 14 stopinj Celzija, piha vzhodnik 12 kilometrov na uro, zračni tlak 763 hPa rahlo raste. Kakšno pa je kaj vreme pri vas? »Fantastično! Zavidate mi lahko, tako lepo je danes.«
Prvi so podatki avtomatske meteorološke postaje na Kredarici včeraj ob 12. uri, ki jih je bilo mogoče prebrati na spletnih straneh Agencije RS za okolje (Arso). Drugi je »podatek« opazovalca Marjana Zidariča, neposredno z 2514 metrov visoke Kredarice. Čeprav so po več kot 60 letih neprekinjenih meteoroloških meritev in opazovanj na Kredarici v soboto odprli prenovljeno meteorološko postajo, je zgoraj opisana razlika med tehnologijo in človekom tista, zaradi katere še tako sodobne avtomatske merilne naprave nikoli ne bodo mogle povsem zamenjati človeške posadke. Ob obletnici sta ministrici za okolje in za obrambo, Irena Majcen in Andreja Katič, podpisali tudi sporazum o nadaljnjem sodelovanju med vojsko in Arsom. Vojska namreč skrbi za helikopterski prevoz ob menjavah »straže« in prispeva enega člana dvočlanske posadke, Kredarica pa tudi vojski predstavlja nujno in nepogrešljivo bazo podatkov za varno delovanje, sploh pri reševanju ljudi s helikopterjem.
Tehnika odpove, človek nikoli
Morda sredi poletja ob lepem vremenu razlika med strojem in človekom res ni tako velika, kaj pa sredi januarja, ko piha veter s sunki več kot 200 kilometrov na uro, ko pade temperatura pod –20 stopinj Celzija, ko je zunaj pet metrov snega in še ga nanaša? »Ne gre le za tradicijo. Kljub moderni tehniki ta lahko ob ekstremnih vremenskih razmerah na tej višini odpove. Potrebno je torej vzdrževanje, čiščenje opreme in ročno odčitavanje podatkov, če pride do okvare. Šestdeset let nepretrgoma beležimo vremenske podatke in ne predstavljam si, da bi nam kdaj kašen umanjkal. Ne le zaradi časti, pač pa je neprekinjeno opazovanje nujno zaradi spremljanja podnebnih sprememb. Hkrati je človeška posadka nujna za opazovanje nemerljivih vremenskih pojavov, kot je oblačnost, še posebej je pomembna za opazovanje snežne odeje in njeno spreminjanje zaradi opozarjanja pred snežnimi plazovi,« je povedal Klemen Bergant, direktor urada za meteorologijo na Arsu.
Čisto človeško in konkretno je temu pritrdil tudi Zidarič, ki delo opazovalca opravlja že skoraj dvajset let: »Jaz se ne bi peljal z letalom, ki bi imel le avtomatskega pilota! Mi tukaj smo odposlanci za planince, smučarje, alpiniste. Na nas se zanašajo gorski reševalci, piloti. Pozimi pomagamo pri vzdrževanju koče. Hkrati je Kredarica ponos Slovenije in temu primerno moramo zanjo tudi skrbeti!«
Poleti merili vreme že pred 120 leti
Na Kredarici je bila prva koča postavljena leta 1896 in že naslednje leto je oskrbnik začel tudi opazovati vreme in meriti pojave. Seveda le poleti, ko je bila koča odprta. Že prej so na vrh Triglava postavili snegomer in podatke odčitavali s pomočjo daljnogleda z Dovjega. Prav tako obstajajo načrti, o katerih smo v Dnevniku obširneje že poročali, da bi observatorij in vremensko postajo postavili na vrh Triglava. Taka odločitev bi bila z meteorološkega vidika bolj smiselna, saj je na Kredarici del obzorja skrit prav za mogočno gmoto Triglava. A ker ni bilo denarja, je bila umestitev meteorološke postaje v planinski dom na Kredarici najboljša izmed izvedljivih možnosti. Delo na naši najvišji in edini visokogorski merilni postaji je bilo zahtevno, težko in nevarno. Znane so zgodbe, da so morali zaradi slabega vremena opazovalci ždeti v opazovalnici pod globokim snegom cele mesece. Do Kredarice so hodili tudi po dva ali celo tri dni. Edini stik z dolino je bila naprava za oddajanje signalov s pomočjo Morsejeve abecede. Danes si takšno samoto in tako težko delo težko predstavljamo.
Podnebne spremembe najprej opazijo na Kredarici
Ob začetkih vremenske postaje na Kredarici so bili njeni podatki izjemno pomembni za napovedovanje vremena ne le pri nas, ampak tudi v širši regiji. »Danes za samo napovedovanje ti podatki niso več ključni, so pa izjemno pomembni za to, da ljudje vsako uro lahko preverijo novo trenutno stanje v visokogorju in se odločijo, ali se recimo sploh odpraviti v gore. Tu je še izjemen pomen pri opazovanju snežnih razmer, najbolj pa seveda zaradi spremljanja podnebnih sprememb. Tu ni nobenih urbanih vplivov, podatki so 'čisti', točni in redni,« je poudaril Klemen Bergant. Povprečna letna temperatura se je na Kredarici v 60 letih zvišala za 1,8 stopinje Celzija. »To je celo več kot globalno povprečje in ta podatek nas mora skrbeti. Količina padavin se ne spreminja, se pa višina snežne odeje. To pomeni, da visokogorje ni več tako velik naraven zadrževalnik vode,« je zgolj en vidik velikega pomena Kredarice za življenje v dolini orisal Bergant.
