Jesenska napoved ministrstva za okolje in prostor, da bo celovita ureditev Malega grabna, ki je ključna za poplavno varnost jugozahodnega dela Ljubljane, končana v dobrih dveh letih, je splavala po vodi. Državna revizijska komisija je namreč najprej razveljavila javno naročilo, s katerim so v ministrstvu iskali izvajalca inženirskih storitev do pridobitve gradbenega dovoljenja, nato pa so v ministrstvu sprejeli še odločitev o zavrnitvi vseh ponudb.
Zdaj napovedujejo, da bodo nov javni razpis objavili prihodnji mesec, postopki pridobivanja zemljišč pa naj bi stekli predvidoma v začetku aprila. To pomeni, da se bo projekt – razveljavljeni javni razpis je bil objavljen aprila lani – zamaknil za skoraj leto dni. Gradbeno dovoljenje bodo namreč v najboljšem primeru začeli pridobivati šele jeseni. »Natančneje v tem trenutku ni mogoče napovedati, ker je gradbeno dovoljenje vezano na pridobivanje zemljišč. Glede na visoko prioriteto je načrtovano, da se aktivnosti pospeši,« pravijo pri pristojnem ministrstvu.
Je bila izvedba naročila sploh realna?
Zgodba ima groteskno ozadje, saj je javni razpis ministrstva za okolje in prostor »miniralo« državno podjetje – DRI upravljanje investicij, Družba za razvoj infrastrukture. Ko je ministrstvo konec lanskega avgusta oddalo naročilo podjetjema JV LUZ in Igea iz Ljubljane, je podjetje DRI vložilo revizijski zahtevek, ki mu je v začetku novembra državna revizijska komisija ugodila. Nekaj dni zatem je ministrstvo izdalo dokument o zavrnitvi vseh ponudb, podjetje DRI pa se je vnovič pritožilo. Tokrat (konec decembra) je državna revizijska komisija njihov zahtevek za revizijo zavrgla. Prav tako je zavrnila zahtevo za povrnitev stroškov.
V ministrstvu za okolje in prostor pravijo, da so bili po vloženem zahtevku za revizijo primorani zavrniti vse ponudbe, ker jim je zmanjkalo časa in posledično denarja. »Za predmetno javno naročilo je bilo predvideno delno financiranje iz kohezijskega sklada, in sicer v okviru operativnega programa razvoja okoljske in prometne infrastrukture za obdobje 2007–2013. Ker se je financiranje končalo konec leta 2015 in ker naloge ni bilo mogoče izvesti v rokih, določenih v razpisni dokumentaciji (konec novembra), smo morali to narediti,« so pojasnili in dodali, da so dobrih 330.000 evropskih evrov, namenjenih izvedbi inženirskih storitev, prerazporedili.
Na vprašanje, ali pri časovnem načrtovanju javnega naročanja niso računali na to, da lahko naročilo doleti zahtevek za revizijo, kar je v Sloveniji skoraj običajna praksa, so v ministrstvu odgovorili, da so upoštevali običajen potek postopka, vključno z možnostjo vložitve revizije, tako da sta bila v času objave naročila njegova izvedba in financiranje iz kohezijskih sredstev realna. Kako realna sta bila, smo videli.
Talci birokracije
Zamuja pa tudi podjetje Izvo-r iz Ljubljane, ki pripravlja projektno dokumentacije za pridobitev gradbenega dovoljenja za prvi del prve faze protipoplavnih ukrepov, ki zajema celovito regulacijo Malega grabna, ureditve na območju Kozarij, Gradaščice in ljubljanskem delu Horjulke ter gradnjo razbremenilnika s pripadajočimi ureditvami. Po besedah ministrstva naj bi bil projekt končan do konca lanskega leta, a so zaradi dodatnih zahtev ribičev in Darsa rok oddaje podaljšali za dva meseca.
Podjetje Izvo-r je zmagalo tudi na javnem razpisu za izdelavo projekta za drugi del prve faze protipoplavnih ukrepov na hudourniških pritokih v zaledju Gradaščice in na Gradaščici od Dobrove do Polhovega Gradca. Elaborat naj bi bil predvidoma recenziran marca. Vse to pomeni, da bo mogoče še letos pridobiti gradbeno dovoljenje za vso prvo fazo protipoplavnih ukrepov in gradnjo začeti prihodnje leto. A le po optimističnem scenariju, saj se lahko zaplete z odkupom zemljišč, še zlasti ker izvajalec inženirskih storitev še ni izbran.
»To je noro. Leto je okoli, naredilo pa se ni praktično nič. V primerih, ko gre za varnost ljudi in premoženja, bi morala država spremeniti zakonodajo tako, da bi se v največ pol leta lahko premagalo vse potencialne birokratske ovire. Enako se dogaja pri ukrepih, ki jih je dolžna izvesti Ljubljana. Ne moremo biti ljudje talci birokracije,« se huduje Matej Weissenbach iz civilne iniciative za večjo poplavno varnost jugozahodnega dela Ljubljane.
Drugo fazo protipoplavnih ukrepov, s katero naj bi bil jugozahodni del Ljubljane dokončno poplavno varen in ki zajema gradnjo suhega zadrževalnika Razori na območju občine Dobrova - Polhov Gradec, naj bi začeli udejanjati šele po izvedenih ureditvah prve faze, torej med letoma 2018 in 2020.
