Čez dober mesec dni, konec oktobra, se izteče triletni zastaralni rok, do katerega lahko oškodovanci vlagajo odškodninske tožbe proti upravitelju dravskih hidroelektrarn na avstrijski strani, podjetju Verbund, ker je s prepoznim dvigom zapornic 5. novembra 2012 povečal učinke poplav in s tem dodatno ogrozil premoženje in življenja ljudi tudi na slovenski strani meje.
Slovenska vlada je šele ta mesec državnemu pravobranilstvu naložila, naj pripravi odškodninski zahtevek zaradi povzročene škode na državni infrastrukturi in ga naslovi na Verbund, hkrati pa pripravi tudi odškodninsko tožbo. Na pravobranilstvu pojasnjujejo, da je priprava zahtevka v sklepni fazi, in zatrjujejo, da bo tudi tožba – če Verbund na zahteve države ne pristane, kar je zelo verjetno – vložena pravočasno.
Slovenija je bila v političnih pogajanjih neuspešna
Več podrobnosti ne želijo izdati, dokler z njimi ne seznanijo avstrijskega elektrarnarja, zato tudi višina zahtevane odškodnine zaenkrat ostaja skrivnost. Kot je znano, je posebna avstrijsko-slovenska komisija potrdila ugotovitve slovenskega Inštituta za vode, da je že tako deroč pretok Drave zaradi praznjenja jezov na avstrijski strani v Sloveniji nenadoma še dodatno narasel za kar četrtino oziroma dobrih 700 kubičnih metrov na sekundo in dosegel uničujočih 2670 kubičnih metrov na sekundo. Za koliko se je zaradi tega povečala škoda na državni in občinski infrastrukturi, ni znano, o višini več milijonov evrov visokega skupnega odškodninskega zahtevka zasebnih oškodovancev pa zaenkrat podrobnejših informacij ne daje niti odvetnik teh zavarovancev Franz Serajnik. O teh tožbah je do oblikovanja končnega števila tožnikov po njegovem še prezgodaj govoriti, opozarja pa, da so tožbe zdaj potrebne. Z Verbundom so se namreč v zadnjih letih skušali izvensodno poravnati, a dlje od vljudnih pogovorov niso prišli.
Sodišču se je letos prek diplomatskih poti skušala izogniti tudi slovenska država, toda po pojasnilih ministrstva za okolje in prostor brez uspeha: »Vlada je poskusila s političnimi pogajanji, vendar je Avstrija podala stališče, da se predstavniki državne uprave ne morejo pogovarjati o odškodninah, dokler potekajo sodni procesi, saj na upravni ravni ne morejo prejudicirati dejavnosti sodišča. Prav tako da ni možno iskati rešitve v poravnavi, dokler poteka kazenskopravni postopek, zato je Slovenijo usmerila k nadaljevanju pogovorov z Verbundom.«
Kot smo že pisali, Verbundu s sodnim pregonom ne grozijo le slovenski oškodovanci. Avstrijsko državno tožilstvo v Celovcu namreč že tretje leto preiskuje morebitno kazensko odgovornost podjetja in treh zaposlenih v njem zaradi suma povzročitve splošne nevarnosti iz malomarnosti. Zaradi prevelikega pretoka Drave 622.000 evrov odškodnine od podjetja terja tudi avstrijska obmejna občina Labot (Lavamünd).
Oškodovancem morda ne bo treba plačati sodnih taks
Po informacijah slovenske vlade so odškodninski zahtevek na Verbund že naslovili tudi nekatere slovenske občine in posamezniki, pa tudi Dravske elektrarne Maribor.
V Verbundu sicer vseskozi vztrajajo, da za katastrofalne poplave ne morejo biti ne kazensko ne odškodninsko odgovorni, ker nihče ni mogel predvideti tako obilnih padavin. Zatrjujejo, da so ravnali v skladu z veljavnimi smernicami, pri tem pa se sklicujejo na mnenje avstrijskega ministrstva za okolje, da so s svojim ravnanjem učinkovito preprečili poplave na avstrijskem delu reke Drave. Drugačna pa je končna ocena revizijskega poročila, ki ga je naročila avstrijska dežela Koroška. Iz njega izhaja, da so za poplave delno odgovorni, ker bi lahko v tedanjih razmerah ravnali bolj smotrno.
Slovenski oškodovanci so po Serajnikovih besedah upali, da jim bo pri dokazovanju upravičenosti odškodninskih zahtevkov na pomoč priskočila slovenska država in (so)financirala pravdo ali vsaj obširnejše izvedensko mnenje. Na to zdaj ne računajo več, so pa veseli, da vlada preučuje možnost oprostitve sodnih taks. Prav tako je na voljo strokovno znanje za pomoč pri argumentiranju zahtevkov, so sporočili z okoljskega ministrstva. »Ukinitev sodnih taks, če jo seveda zakonodaja dopušča, bi bila dobrodošla in zelo koristna konkretna pomoč oškodovancem, ki do danes niso dobili povrnjene skoraj nobene škode,« poudarja Serajnik.
