V Civilni iniciativi za večjo poplavno varnost jugozahodnega dela Ljubljane pravijo, da protipoplavni projekti – tako na državni kot na občinski ravni – potekajo prepočasi, da bi bili premiki sploh omembe vredni. »Ob zadnjem deževju smo bili na Vrhovcih pripravljeni. Vodotoki so bili polni, a na srečo je veter obrnil oblake in voda ni prestopila bregov. Pričakujemo pa letos še eno kritično obdobje, ko bomo spet trepetali,« je povedal član civilne iniciative Matej Weissenbach, ki opozarja, da bolj ko se vsakokratne katastrofalne poplave časovno odmaknejo, bolj se pozablja na obljube o protipoplavnih ukrepih.
Na vidiku ni niti še gradbenega dovoljenja
Dve leti po sprejetju državnega prostorskega načrta za zagotavljanje poplavne varnosti jugozahodnega dela Ljubljane in naselij v občini Dobrova - Polhov Gradec so na ministrstvu za okolje in prostor poleti vendarle podpisali pogodbo s podjetjem Izvo-r iz Ljubljane, ki trenutno še izdeluje projektno dokumentacijo za pridobitev gradbenega dovoljenja. A le za prvi del prve faze protipoplavne ureditve porečja Gradaščice. A da bo vsaj ljubljanski del ukrepov pod streho, bo preteklo še kar precej vode, na kar opozarjajo tudi v civilni iniciativi. Tudi ko bo projektna dokumentacija nared, bo namreč treba pridobiti še zemljišča, preden bo pristojno ministrstvo lahko zaprosilo za gradbeno dovoljenje. »Pridobivanje zemljišč se še ni začelo, ker je postopek izbora inženirja, ki bo vodil vse aktivnosti, v postopku odločanja na državni revizijski komisiji. Glede na nastalo situacijo se bodo postopki pridobivanja zemljišč začeli v začetku prihodnjega leta,« napovedujejo na ministrstvu za okolje in prostor.
Podobno velja za drugo fazo prvega dela ukrepov v zaledju Gradaščice, kjer ministrstvo še išče projektanta, ki bo izdelal dokumentacijo za pridobitev gradbenega dovoljenja. »Projektna dokumentacija mora biti v recenzijo oddana v februarju 2016, vlogo za gradbeno dovoljenje pa bomo oddali glede na obseg pridobljenih zemljišč,« so povedali na ministrstvu.
Tudi občina zamuja z gradnjo zadrževalnika
Nič hitreje ne potekajo niti protipoplavni ukrepi, ki jih je dolžna zagotoviti Mestna občina Ljubljana na potoku Glinščica. Čeprav je to vodotok prvega razreda, kar pomeni, da je v pristojnosti države, je mestna občina dolžna zgraditi zadrževalnik v Brdnikovi ulici. In čeprav je mestna občina pred enim letom napovedala, da bo ukrep, s katerim se bo zmanjšala poplavna ogroženost širšega območja Rožne doline, udejanjila letos, se to ni zgodilo.
Vodja mestnega oddelka za zaščito, reševanje in civilno obrambo Robert Kus pravi, da so zdaj zapleti z Agencijo RS za okolje preteklost in da so od njih pridobili vsa potrebna soglasja. »Odkupili smo večino zemljišč, ki jih potrebujemo za vložitev gradbenega dovoljenja. Za dve ali tri parcele pa bo stekel razlastitveni postopek,« je povedal Kus. Po njegovih besedah naj bi po optimalnem scenariju v prihodnjem letu dvignili Večno pot in uredili most, saj naj bi zahtevek za gradbeno dovoljenje vložili do konca januarja. Kus tudi zagotavlja, da bo prihodnje leto v mestni zakladnici dovolj denarja za izvedbo obljubljenih ukrepov.
So pa pred tremi tedni, čeprav ni njihova dolžnost, pokosili okrog struge Gradaščice in Malega grabna, pravi Kus. »Od Mokrške brvi do izliva v Ljubljanico se vidi, da je očiščeno. Čistimo pa zato, ker to bistveno pripomore k poplavni varnosti. Za košnjo ne potrebujemo dovoljenj. Za vse druge ukrepe gorvodno pa so potrebna soglasja naravovarstvenikov, ker so v strugah drevesa. To pa je problem, saj nastopijo nepremostljive birokratske ovire,« je še pojasnil vodja mestnega oddelka za zaščito, reševanje in civilno obrambo. In zakaj država ne čisti vodotokov, čeprav bi jih morala? »Pravijo, da nimajo dovolj denarja,« je odvrnil Kus.
