»Končno!« so v sredo zvečer vzkliknili slovenski gledalci, ko je na njihove elektronske naslove prišlo sporočilo: »Dobra novica! Netflix je zdaj na voljo tudi v Sloveniji. Zdaj lahko uživate v gledanju TV-serij in filmov na vaših televizijah, računalnikih, pametnih telefonih in tablicah, kolikor želite in kadar koli želite. In to brez oglasov in reklam.«
Sporočilo največjega svetovnega ponudnika videa na zahtevo, ki je v prvem četrtletju lanskega leta imel že 62,3 milijona naročnikov in se do konca leta približal 70 milijonom, je sledilo Netflixovi nenadni velikopotezni odločitvi, da se iz 60 držav, v katerih je bil prisoten, razširi še v 130 novih držav. Med njimi tudi v Slovenijo. In sicer s tremi različnimi paketi: osnovnim za 7,99 evra, ki dovoljuje ogled Netflixovih vsebin na eni napravi (pametna televizija, tablica, telefon, računalnik, playstation, xbox ali apple TV), standardnim za 9,99 evra, ki omogoča uporabo dveh naprav in HD-ločljivost slike, ter premium paketom za štiri naprave in ultra HD, za katerega je treba plačati 11,99 evra na mesec.
Televizija za današnji čas
Razlogov za veselje je veliko, med največje pa brez dvoma spadata skoraj nepregledna množica filmov in TV-serij ter način ogleda, ki ga ponuja Netflix. V množici platform za pretakanje videovsebin se je ameriška družba odločila, da se bo od drugih ločila ne samo tako, da bo serije začela ustvarjati sama (in kot prvo posnela pozneje večkrat nagrajeno Hišo iz kart), ampak je svoje uporabnike navdušila tudi s tem, da jim je naenkrat omogočila gledanje celotne sezone serije, s tem pa zadovoljila potrebe sodobnega gledalca, ki TV-vsebine želi gledati po svojem urniku.
Taktika se je glede na naročniško ekspanzijo, ki je sledila, obrestovala, njihov pristop pa so prevzeli tudi Amazon, Hulu, Yahoo in Microsoft, čeprav se niti v sanjah niso približali Netflixu. Hiši iz kart je sledil hit za hitom: Oranžna je nova črna, Odbita rodbina, Sense8, Narcos, Marco Polo, Bloodline, Making a Murderer, Marvel’s Jessica Jones in Daredevill, obeta pa se jih še mnogo več, v tem letu menda kar 15 novih.
V Sloveniji brez podnapisov in z manj naslovi
A ne veselite se prezgodaj. Netflix ima, kar zadeva slovenske gledalce, tudi nekaj pomanjkljivosti, zaradi katerih se, poleg mesečne naročnine seveda, piratiziranje zagotovo še ne bo tako hitro zmanjšalo, kaj šele ustavilo.
Med 21 jeziki, s katerimi podnaslavljajo svoje vsebine, namreč ni slovenščine in je glede na majhnost našega trga še dolgo ne bo, drugačna oziroma bolj skopa pa je tudi ponudba serij in filmov, tako da v nasprotju z ameriškim katalogom v slovenskem ni mogoče najti niti nekaterih najprepoznavnejših naslovov, denimo Hiše iz kart, filmov, ki smo jih pred kratkim gledali v kinematografih, ter, logično, HBO-produkcije in z njo Igre prestolov. Netflix oblikuje katalog, v katerem se tre okoli 100.000 naslovov, na posameznih trgih glede na licenčne pogodbe in glede na lokalni okus, kljub osiromašeni ponudbi pa ta po številu vsebin še vedno za nekajkrat presega slovenske ponudnike videovsebin na spletu – ki se prihoda Netflixa menda celo veselijo.
Slovenske televizije Netflix »pozdravljajo«
Pri Pro Plusu, ki se mu bo baza naročnikov na Voyo, čeprav je na njem najbolj gledana domača produkcija, zagotovo zamajala, prihod Netflixa pozdravljajo. »Netflix je svoj prihod na 200 trgov naznanil že pred dobrim letom, tako da za nas njihovo lansiranje ne predstavlja nikakršnega presenečenja. Nasprotno, zelo nas veseli. Prihod globalnega ponudnika pozdravljamo, saj s tem lahko uporabniki lažje objektivno primerjajo ponudbo na trgu. Do zdaj smo namreč bili edini resni ponudnik videa na zahtevo na trgu,« pravijo in dodajajo, da bodo na Voyu še okrepili ponudbo lokalnih vsebin, ki privabijo največje število gledalcev in naročnikov. »Že spomladi bomo predvajali Big Brother 24 ur na dan, uživali v novih oddajah in serijah domače produkcije in njihovih zakulisjih, ekskluzivno bomo prenašali boksarske spektakle, omogočali ogled lige prvakov, evropske lige in prve lige na vseh napravah, hkrati smo že podpisali pogodbe za sveženj novih filmov, najmlajše pa bomo razveseljevali s ponudbo sinhroniziranih risank na vseh napravah. Lokalna produkcija je tako naša glavna konkurenčna prednost, ki jo bomo s projekti, kot je serija V dvoje, še nadgrajevali.«
Enako kot pri Pro Plusu zadovoljstvo izražajo tudi na RTV Slovenija, kjer pravijo, da prihod Netflixa pozdravljajo, »saj prinaša odlične vsebine, predvsem nadaljevanke, ki jih naši gledalci radi spremljajo oziroma so jih doslej na nelegalne načine pridobivali prek spletnih izmenjav, zdaj pa bodo možnost ogleda imeli tudi legalno«. Generalni direktor Planet TV Marijan Jurenec pa je na kratko izjavil: »Netflix je s svojim prihodom na slovenski trg postal eden izmed ponudnikov videovsebin. Na naših tleh tako ponudbo že dobro poznamo, saj je pri nas kar nekaj VOD-ponudnikov. Nedvomno s svojim prihodom prinašajo večji izbor vsebin za gledalce.«
