Vselej je dobro, če so velesile pripravljene sesti za isto mizo. S tega vidika je Pariz zagotovo pozitivna zgodba. Državam se je celo uspelo nekaj dogovoriti, čeprav že sedaj vedo, da je praktično nemogoče ustaviti globalno segrevanje pri 1,5 stopinje Celzija nad temperaturami izpred industrijske revolucije. Če bi želeli ustaviti globalno segrevanje, bi bilo treba prestrukturirati celotno industrijo, kar je povezano z enormnimi stroški.
Odločal bo torej denar?Ne pravijo zaman, da je denar sveta vladar. Toda hkrati ne gre spregledati, da se krepi javno zavedanje o problemu klimatskih razmer. Ozaveščenost postaja globalna, ne gre več samo za neke entuziaste, ki želijo rešiti zemljo, kot pred petimi ali desetimi leti. Težko je namreč zanikati globalno segrevanje, če obstajajo satelitske slike o topljenju ledu in statistični podatki o rasti temperatur. Priznati si je treba, da ljudje v iskanju dobičkov vplivamo na klimatske spremembe. Samo poglejte Peking, kjer zaradi enormne količine smoga ustavljajo tovarne in zapirajo šole. A vprašanje je, kako hitro se lahko države odzovejo na klimatske spremembe. Na ukinitev fosilnih goriv bomo čakali desetletja.
Verjetno tudi zaradi tega, ker je nafta še vedno cenovno zelo ugodna, medtem ko morajo države za spodbujanje pridobivanja energije iz obnovljivih virov plačevati visoke subvencije. Ali denimo kurilno olje, ki se je v letu in pol pocenilo za skoraj 30 odstotkov, izpodriva druge energente?Ravno obrnjeno. Ogrevanje z zemeljskim plinom je danes ugodnejše kot s kurilnim oljem, podobno velja za toplotne črpalke, zaradi česar se odjemalci vse pogosteje odločajo za eno izmed teh dveh rešitev. Tudi sami smo pred dvema letoma v iskanju inovativnih rešitev izvedli projekt prenove kurilnice s kurilnega olja na zemeljski plin. Danes naselju s 540 odjemalci dobavljamo toploto iz zemeljskega plina.
Če ostaneva pri zemeljskem plinu, primerjava evropskih cen na portalu House Energy Price Index kaže, da je plin v Sloveniji med dražjimi v Evropi. Zakaj?Ne drži, da je cena zemeljskega plina pri nas višja kot drugod po Evropi, prav nasprotno. Če pogledamo zgolj ceno energenta, na kar imamo mi edino vpliv, je ta v Sloveniji med cenejšimi. V povprečju EU dosega energent 51 odstotkov končne cene, pri nas pa okoli 45 odstotkov. Drži pa, da so zneski na položnici gospodinjstev med višjimi v Evropi, a predvsem zaradi dajatev državi, ki so se v zadnjem času zvišale skoraj za polovico.
Se gospodinjstvom, ki izbirajo nov vir toplote in energije, splača preiti na zemeljski plin? Gazprom, ki je dolgo prisegal na dolgoročne pogodbe, je letos prvič izpeljal dražbo za prodajo plina, medtem ko naj bi bilo zaradi iskanja alternativ ruskemu plinu v EU na trgu kmalu celo preveč plina.Verjetno drži in bo v prihodnje na trgu res preveč plina. Ob vsem političnem ozadju pa ne smemo pozabiti tudi na vse milejše zime, kar bi lahko dodatno prispevalo k znižanju cen. V Sloveniji se je ključni moment na področju cen zemeljskega plina zgodil sicer že z odprtjem trga, ki je v zadnjih treh ali štirih letih prineslo 60-odstotno znižanje cen plina v primerjavi z dolgoročnimi pogodbami, ki jih je prej sklepal Geoplin kot edini dobavitelj zemeljskega plina v Sloveniji. Danes ni več tako, ponudnikov je veliko, skoraj vsi prodajalci električne energije ponujajo še zemeljski plin.
Kje vi kupujete plin?Zemeljski plin kupujemo neposredno na trgu, na borzi. Dolgoročnih pogodb za zdaj ne sklepamo, saj bi to v tem trenutku predstavljale preveliko tveganje tako za nas kot tudi kupca.
Kako pridobivate nove stranke?Dejstvo je, da je s stroškovnega vidika dražje pridobiti novo stranko kot negovati odnos z že obstoječo stranko. Še toliko večji izziv je privabiti novo stranko v okolju agresivne konkurence, nemalokrat tudi dumpinških cen, čemur smo vedno pogosteje priča v Sloveniji. Saj veste, kako je, voda, elektrika, plin nimajo ne barve ne okusa. Odločilni faktor pri izbiri ponudnika je tako skoraj izključno cena, pri čemer moramo vedeti, da kljub vehementnemu zagotavljanju o prihrankih povprečno gospodinjstvo z izbiro najugodnejšega ponudnika prihrani kvečjemu za eno mesečno položnico na leto.
Nedavno so nekateri distributerji plina gospodinjstvom poslali ponudbo, po kateri bi bila cena zemeljskega plina določeno obdobje fiksna. Ali se v luči domnev strokovnjakov, da bo zemeljskega plina na trgu kmalu preveč, gospodinjstvom splača sprejeti takšno ponudbo glede na to, da bodo cene v prihodnje verjetno padle?Če gospodinjstvo oceni, da mu trenutna ponudba zagotavlja prihranek, s katerim je zadovoljen, se takšna ponudba vsekakor splača. Ker je trg odprt, pomeni, da so v različnih obdobjih najugodnejši različni dobavitelji. Tako kot drugi ponudniki tudi Energija plus zagotavlja fiksno ceno za obdobje najmanj enega leta, pri čemer stranki pojasnimo, da v primeru občutnejšega padca cen te kljub fiksiranim cenam prilagodimo, kar smo tudi že večkrat naredili. Produktov za gospodinjstva, ki bi neposredno sledili gibanjem tržnih cen, na borzi v Sloveniji še nismo zasledili pa tudi tveganje bi bilo verjetno za gospodinjstva preveliko.
Kje vidite prihodnost slovenske energetske panoge? V bančnem sektorju se veliko govori o konsolidaciji, medtem ko se je na trgu zemeljskega plina in električne energije število igralcev v preteklih letih povečalo. Lahko dolgoročno vsi preživijo? Združila sta se denimo že Elektro Gorenjska in Elektro Celje Energija, pripravlja se združitev Elektro Energije in Gen-I.Pred leti so se politiki odločili, da bodo energetiko, ki je bila enotna in stabilna, razbili na prafaktorje. Dobili smo Sodo, Eles, Borzen, HSE in agencije, pet distributerjev in pet prodajalcev, pa še tuji ponudniki so prišli na trg. Trenutne združitve, o katerih govorite, pa so bolj reševanje podjetij, če sem malo zlobna, in šele v drugi vrsti zavedanje potrebe po ekonomiji obsega. Res je, da bo tako kot v bančništvu tudi v energetiki moralo priti do konsolidacije, prej ali slej se bo to zgodilo. Toliko ponudnikov ne more obstati. In tedaj se lahko zgodi, da bomo ostali z enim ponudnikom električne energije.
In krog bo sklenjen. Zakaj je prišlo do tega?Težko vprašanje. Osebno vidim odsotnost neke vizije, kaj in kako želimo upravljati energetiko. Po svetu obstajajo različni modeli, kateri je pravi za Slovenijo, ne vem, vsekakor pa se slepo kopiranje modelov iz tujine očitno ni obneslo. Ne smemo pozabiti, da bi ves slovenski trg lahko primerjali s predmestjem enega velemesta, mi pa kujemo velikopotezne strategije, kot da smo 10- in večmilijonska nacija. To enostavno ne gre, zatakne se že na stroškovni plati. Vsaka izmed prej omenjenih agencij ima svojega direktorja, tajnico, pa »fikus« in nadzorni organ. In kdo to plača? Potrošniki. Je zanje bolje, da je danes tako, kot je? Prav gotovo ne, a nekomu je očitno ustrezalo.
Simptom istega problema je tudi nov energetski zakon, ki smo ga dobili pred dvema letoma. Nekritično smo na hitro »prevedli« vse člene evropske direktive in dobili zakon s 557 členi, med njimi tudi nekaj takšnih, za katere mnogi strokovnjaki menijo, da so ustavno sporni.
Kako se vi prilagajate razmeram na slovenskem energetskem trgu?Štiri leta smo samostojna družba, rastemo zmerno in iščemo uspešne zgodbe. Novih projektov se lotevamo premišljeno in sprejemamo premišljeno tveganje. Smo inovativni, imamo razmeroma malo zaposlenih, le 66. V tem času smo se odločili tudi za nov informacijski sistem, ker ocenjujemo, da bo digitalna zrelost podjetja eno ključnih meril uspešnosti.
Glavne prednosti informatizacije so oblikovanje ponudb in nižji stroški? V letnem poročilu ste zapisali, da so se vam informacijski stroški znižali kar za polovico.Seveda, stroški so nižji. Toda informatizacija ima še druge prednosti, saj razbremeni zaposlene nekega rutinskega dela in omogoča, da se posvetijo razvoju boljših storitev, učinkovitejšemu pridobivanju novih strank in uspešnejši skrbi za obstoječe. S selitvijo v komercialni računalniški oblak bomo čez eno leto imeli celostni pogled na potrebe naših strank.
