Seveda, Ring in Helios ostajata skupaj. Naj pojasnim, da sta družbi Ring in Helios zdaj integrirani v skupino Helios, torej ne govorimo več o dveh premaznih družbah, govorimo le o Heliosu. Torej iz lastništva se nihče ne umika, želimo si, da skupina Helios naprej raste in se razvija.
Kako boste nadomestili izpad prihodkov zaradi težav v Rusiji? Promet se vam je ob letošnjem polletju zmanjšal za kar 16 milijonov evrov, slovenski izvoz v Rusijo je v prvih osmih mesecev letos padel kar za petino...Na izpad prihodkov odgovarjamo z dvema usmeritvama. Prvič, prodajo na ruskem trgu bomo okrepili z regijsko organiziranostjo in novimi aktivnostmi. In drugič, prodajo želimo uravnotežiti, tako da bomo več prodali tudi na zahod. Zmanjšati želimo odvisnost od vzhodnih trgov, na katerih razmere tudi v prihodnje ostajajo negotove.
Slišati je, da Helios načrtuje neko večjo akvizicijo...Akvizicija je povezana z uravnoteženjem prodaje oziroma s povečanjem prodaje v zahodni Evropi. Na tako zahteven, zrel trg je možno vstopiti le na takšen način, za Helios bi to bil korak pri doseganju cilja, da postanemo eden od petih največjih premazniških podjetij v Evropi. Ogledujemo si kar nekaj potencialnih podjetij, več bo znano prihodnje leto.
Ves razvoj je zdaj skoncentriran v Domžalah. Zakaj ste se odločili, da boste priložnost morebiti dali slovenskemu znanju?Helios je razvojno gledano močna družba že več desetletij. Že pred vstopom avstrijskega kapitala smo imeli v Domžalah na voljo več odlično opremljenih laboratorijev, specializiranih za premaze in analitiko. Tako lahko v popolnosti analiziramo fizične in mehanske značilnosti premazov, in to veliko bolje, kot je to mogoče v drugih evropskih laboratorijih. Pa vendar ni vse v opremi, pomembni so predvsem ljudje, ki delajo v razvoju, imamo namreč visoko usposobljene kadre, ki to opremo uporabljajo. Skratka, nikoli ni bilo vprašanje, ali naj bo razvojni center v Domžalah ali na kakšni drugi lokaciji. Za vsakega strokovnjaka, ki pozna premaze in Helios, je bila to logična odločitev in pri tem ni bilo dileme. Tu, kjer je sedež skupine Helios, je tudi razvojni center, v katerem je zdaj integrirano znanje celotne skupine in kjer sodelujemo tudi z avstrijskimi, nemškimi, italijanskimi in drugimi kolegi iz skupine.
Torej v razvoj vključujete tudi mlade strokovnjake in študente. Kako jih izberete?Helios je zelo aktiven pri projektih slovenske vlade in pri evropskih projektih, po katerih smo v naše delo vključevali mlade kemijske inženirje. To je zelo dober način, da spoznaš mlade posameznike, ki jih zanima naša dejavnost in jim daš priložnost za sodelovanje pri skupnem delu. Letos smo tako zaposlili tri mlade študente, ki z delom na naših razvojnih projektih pripravljajo znanstvene doktorate. Več sodelujemo z mladimi, ki so že diplomirali, saj gre za zahtevne razvojne projekte.
V vaši neposredni bližini je družba Jub. Ali v slovenski kemični panogi obstaja industrijska špijonaža?(smeh) Jub je vsekakor naš konkurent na slovenskem trgu, vendar moramo gledati globalno, na vse trge, kjer smo prisotni. Na globalni ravni so navzoči številni evropski in svetovni proizvajalci, ki so prav tako naši konkurenti. Glede špijonaže pa: seveda imamo patente zaščitene, večina patentov pa je povezana z določenimi izdelki v industrijskem segmentu. Na tem področju nam Jub ni konkurent. Raziskovalno vredne projekte imamo zaščitene predvsem pred evropsko konkurenco.
Lani ste prodajo povečali za petino (na 386 milijonov evrov), dobiček pred davki in amortizacijo pa je višji kar za 160 odstotkov, saj je znašal kar 57 milijonov evrov. Kako vam je glede na težave na ruskem trgu to uspelo, saj so se prihodki zaradi teh težav zmanjšali pri marsikaterem slovenskem izvozniku na ta trg?Uspešnost podjetja je zagotovo povezana z novim lastništvom, saj smo se zdaj še bolj osredotočili na prodajne in razvojne aktivnosti. Novi lastnik s seboj prinaša tudi novosti pri vodenju podjetja in seveda nove pristope. Gre za nekakšno simbiozo vseh že obstoječih in novih dejavnikov, ki so prispevali k uspešnemu poslovanju Heliosa.
Za prihodnje leto napovedujete 25-odstotno povečanje naložb, prav toliko trženja in štiriodstotno povečanje prihodkov… Ali to pomeni dodatno zaposlovanje?Glede razvojnega oddelka lahko povem, da bomo prihodnje leto zagotovo potrebovali štiri nove sodelavce. Ker je razvoj zelo dinamičen in se vedno pojavljajo določeni novi razvojni projekti, bomo morda potrebovali še več ljudi.
Ali bodo nove zaposlitve tudi na ravni družbe?Vem, da bomo v Heliosu prihodnje leto na novo zaposlovali predvsem na področju prodaje, in to na različnih trgih. Konkretnih podatkov o številu še nimamo, saj bomo tudi to zaposlovanje med letom dopolnjevali po potrebah na posameznih trgih.
Helios je dolgoletni pokrovitelj domžalskega košarkarskega kluba, ki je pred dnevi doživel hitro menjavo trenerja; zgodba se bo najverjetneje nadaljevala na sodišču. Sicer so v slovenski košarki redki primeri, da bi sponzor brez prekinitve vztrajal kar tri desetletja...Helios je v teh letih v Sloveniji zgradil pravi inkubator mladih košarkarskih talentov, ki dosegajo odlične rezultate. Naša šola košarke in mladinski pogon vključujejo čez 800 otrok in mladostnikov. S podporo tega pogona vračamo v okolje, vlagamo v otroke. Naš celotni sponzorsko-donacijski program, imenovan Mavrica nasmehov, je namenjen otrokom, na ta način vlagamo v našo skupno prihodnost in pri tem ostajamo tudi v prihodnje. Helios sicer zagotavlja 80 odstotkov potrebnih sredstev za celotni pogon košarkarskega kluba Helios Suns.
Nemara se torej spremljanju košarkarskih tekem po službeni dolžnosti ne morete izogniti...Pred dvema desetletjema sem tudi sam igral košarko, bil sem tudi član košarkarskega kluba, vendar ne na tako visoki ravni, kot je na primer Crvena Zvezda. Zdaj na žalost košarke ne igram več, me pa še vedno zanima in takih navdušencev nad tem športom nas je kar nekaj v Heliosu. Veliko tekem je za konec tedna, ko sem z družino v Beogradu. A ko utegnem, si kakšno od tekem ogledam med tednom.
