Prof. dr. Janez Bogataj, etnolog
Ugotovitev portugalske izvidničarke, da Dobrna kot turistični cilj ne ponuja le obiska term, ampak veliko več, bi lahko posplošili kot vodilo vsem slovenskim termam, ki večino gostov privabijo le s svojo termalno ponudbo, manj pa jih usmerijo tudi v bližnjo in oddaljeno okolico. Ko sem še predaval študentom turizma, sem v enih od term opazoval, kako so sicer vestno izobešali na informativno tablo najave raznih izletov – in to je bilo vse. Seveda je to premalo in gostom bomo morali v prihodnje na več različnih načinov ponujati odkrivanje lokalnih in regionalnih posebnosti, vključno z možnostjo občasnega prehranjevanja, ki lahko odlično zamenja hotelsko industrijsko prehrano. To očitno ne velja za Dobrno, saj je bila izvidničarkina družina zadovoljna tudi s to ponudbo v hotelu Vita. Torej jim za zdaj lahko le verjamem, hkrati pa bo to zame izziv, da tudi sam preizkusim stopnjo njihove kulinarične odličnosti. Kako lahko navdušiš gosta z lokalno kulinariko, se je pokazalo ob obisku portugalske družine na kmetiji Marovšek na obronkih Paškega Kozjaka. Čeprav so pred tem otroci jedli v hotelu ocvrte kalamare in dunajski zrezek (v zapisu o izvidnici ni navedena vrsta mesa za ta zrezek), so bili ob obisku kmetije navdušeni nad hišnim jabolčnim sokom, prav tako nad hišno klobaso, sirom, oče in mati pa še nad modro frankinjo. Pred tem so obiskali čebelarja, pri katerem so spoznavali njegovo delo in kupili med. Odličen turistični spominek na dvodnevno bivanje v Dobrni. Dobrna je eden slovečih turističnih krajev že iz časov začetkov turizma v Sloveniji in Evropi. Omenjeni Ludvik Bonaparte ni pomemben le zaradi svojega bivanja v Dobrni, da bi si okrepil zdravje, ampak zaradi neke posebne geste, zaradi katere pravimo, da je bila Dobrna prvi kraj, ki je dobil umetni, s kamnitimi ploščami obložen bazen s toplo vodo. Ob Bonapartejevem prihodu so se namreč gostje term namakali v nekakšni štirioglati luknji sredi travnika. Bonaparte je takoj razvezal svojo mošnjo z denarjem in naročil, naj mu bazen čim prej obložijo s kamnitimi ploščami, kar se je seveda tudi zgodilo. Še več, ko je bil bazen obložen, so ga vsak dan dobro poribali in zamenjali vodo… Marsikdo poreče, kaj pa je to takega. To je zelo pomembno in v poduk vsem današnjim upravljalcem bazenov, saj vsako poletje prebiramo v časopisju, kje vse so inšpektorji odkrili oporečnost bazenskih voda. In še nekaj: za vsakdanje ribanje in čiščenje bazena so nekateri okoliški prebivalci dobili možnost dodatnega zaslužka. Sicer pa so bili vtisi tokratnih izvidnikov v Dobrni zelo pozitivni, čeprav zadeve s TIC tudi tukaj niso delovale. Vse kaže, da je to splošna značilnost slovenskega turizma.
Marjana Grčman, urednica TV-oddaje Na lepše, TV Slovenija
Ne razumem prav dobro poslanstva TIC v Dobrni. Glede na to, da je očitno zaprt ob koncu tedna in da sem na spletni strani term našla dosti bolj všečne in pregledne turistične informacije. Treba bi bilo na novo opredeliti njegovo vlogo, predvsem pa zgodbe, na katere želijo v Dobrni staviti. Ker terme niso dovolj. So srce kraja, toda za svoje preživetje na dolgi rok potrebujejo tudi lokalno zaledje. Močno pogrešam izdelan turistični paket, ki bi me vodil po dopustovanju Ludvika Bonaparteja in Marije Terezije. Še z večjim veseljem bi se potapljala v zgodbe očeta Winnetouja Karla Maya, ki je v Dobrni menda zapravljal bajne vsote denarja. Ampak tega ni in tu se kot turist, ki išče lokalne zgodbe, počutim neizpolnjena. Portugalka tudi ni bila nikjer opozorjena na to, da so Terme Dobrna naše najstarejše delujoče zdravilišče, toda receptor v hotelu pač ni delavec na TIC. Dobrna je premalo ambiciozna turistična zgodba. Kar je škoda, glede na močno zaledje lokalne ponudbe tako kmetij, čebelarjev, kulinarike kot športnih aktivnosti. Hočemo slišati več od vas, spoštovani delavci na občini in TIC!
Primož Žižek,direktor podjetja E-laborat
Na prvi pogled je videti spletno okno tega slovenskega dragulja površno in kljub ogromnemu številu napovedi že nekoliko zastarelo. Zato je že na začetku treba sprejeti, da je spletna izkušnja za tako vpliven naravni turistični cilj premalo ambiciozna, neugledna in nasploh prej jemlje, kot dodaja k turistični izkušnji. Toliko o obliki interakcije. Na ravni zgodb in informacij je slika nekoliko boljša, saj na spletnem mestu najdemo zametke odličnih zgodb, kot so »dolina mlinov«, »stara pivovarna« ali številne naravne in kulturne informacije. A kaj ko spletni nastop ne prepriča niti po zasnovi, niti po tehnični izvedbi, niti po ambicioznosti. Pomanjkanje imaginarija, primerno pripravljenih fotografij in videa, kakovostno opremljenih informacij za turiste, od kod, kaj, kako, zakaj, kako do tja, pa vse do res premalo celovito predstavljenih konkretnih ponudb in namestitev je očitno. Skratka, čas je za revitalizacijo spletnega nastopa tega kraja. Po ideje ni treba prav daleč, najdejo se kar znotraj občinskih meja. Dober zgled je www.terme-dobrna.si, kjer so profesionalno opravili svoj posel ob prenovi spletnega nastopa. In ni naključje, da se terme s svojimi spletnimi stranmi uvrščajo med deset najboljših izkušenj med hoteli in zdravilišči pri nas. To bo pravi naslov za skupni nastop in koordinirano uvrstitev Dobrne na domačem in svetovnih trgih spleta.
Vito Avguštin, Dnevnik
Zelo poučna je zgodbica, ki sem jo slišal pred nekaj leti: v izredno lepem naravnem okolju v nekem manjšem kraju kmalu čez mejo so odprli hotel visoke kategorije. Imeli so tri različne restavracije, notranje in zunanje bazene, fitnes, velnes, zelo dobro kavarno… Skratka, ni, da ni. Pa nikakor niso mogli gostov, ki so bili pri njih več kot zadovoljni, saj so jim redno dajali laskave ocene, prepričati, da bi se še kdaj vrnili oziroma je bila to bolj izjema kot pravilo. Vzrok: gostom se je zdelo, da so videli v tem kraju že vse, kar se da videti, spoznali vse, kar se da spoznati, zato so za naslednji oddih želeli poiskati kaj novega. Pa so v hotelu ubrali popolnoma drugačno taktiko: organizirali so dnevne izlete, tako za oglede kulturnih kot naravnih znamenitosti, priporočali so jim, kam naj gredo na kosilo ali večerjo… In gostje, ki so bili pri njih, so bili ravno tako kot pred tem več kot zadovoljni s hotelom, s to razliko, da se jim je zdelo, da niso spoznali niti desetine tistega, kar jim kraj in okolica ponujata, zato so se vračali. Pomembna je recepcija, vendar je prav tako pomemben tudi turistični urad, ki je v vsakem malo večjem kraju v Evropi in mu pri nas pravimo turističnoinformacijski center. Za goste, obiskovalce, turiste je koristen le tisti turistični urad ali TIC, ki ti ponudi odgovore na vsa vprašanja, zanimivosti, zgodbe in nekaj, kar lahko doživite zgolj tam. Seveda pa mora biti zadoščeno prvemu pogoju: da je turistični urad ali TIC odprt. Potem lahko delajo z neizmernim bogastvom, ki jim je bilo dano – čist zrak, mogočna drevesa, neokrnjena narava, lokalna kulinarika –, čudeže, ki se jih pravzaprav nihče ne more naveličati.
