Dnevnikova turistična izvidnica je tokrat sledila stopinjam slavnega Karla Maya, ki ga ljubitelji literature poznajo po njegovih dveh junakih, Indijancu Vinetouju in »bledoličniku« Oldu Shatterhandu. Tako kot je pisatelj tu pred več kot sto leti užival na topliški Dobrni in njeni okolici, kjer si je nekaj časa krepil zdravje tudi Ludvik Bonaparte, brat slavnega cesarja Napoleona, je stik z naravo ponovno našla in začutila družina Gabriele Droga. Biokemičarka, ki je v Slovenijo kot mlada raziskovalka prišla leta 2001, ko se je zaposlila na Inštitutu Jožefa Štefana, navdušenja nad okolico ni mogla skriti. »Ne le čist zrak, ki ga v Ljubljani praktično sploh ne poznamo, ampak prav vse, kar je vezano na naravo, me je popolnoma prevzelo. Morda sem res malo obsedena z drevesi,« je povedala v smehu Drogova in z navdušenjem nadaljevala: »Park pred hotelom, kjer smo bili nastanjeni, ima ogromno dreves, prav vsa pa so označena in natančno opisana, tako da smo se z družino tu zadržali več kot tri ure.«
Ponudba združena pod eno streho
Že pred prihodom na Dobrno je družina rezervirala sobo v hotelu s štirimi zvezdicami Vita. »Za hotel sva se z možem odločila, ker je vsa ponudba združena pod eno streho. Tako bazeni, kjer so vsi trije otroci zelo uživali, kot dežela savn, ki jo je preveril mož in bil nad njo navdušen, sama pa sem se pustila razvajati v Hiši na travniku, kjer sem si prvič v življenju privoščila tretma v kisikovi kapsuli,« je povedala Drogova. Tudi sicer je bila družina, ki jo je spremljal tudi štirinožni družinski član, z nastanitvijo v hotelu zadovoljna. Združeni družinski sobi sta ponujali udobje, odlična je bila tudi kulinarična ponudba v hotelu. »Na samopostrežni mizi je bilo vsega dovolj, pestra je bila ponudba mesa, bogat je bil tudi solatni bar. Čeprav smo si v hotelu privoščili obilno kosilo, smo večerjo vseeno jedli kar v hotelski restavraciji, kjer so si otroci zaželeli ocvrte kalamare in dunajski zrezek,« je povedala sogovornica. Tudi osebje se je zelo trudilo, predvsem na recepciji, ki je, kot se je izkazalo, tudi edina delujoča turistična točka v kraju. »Že pred odhodom sem preverila glede TIC. Da je v novem paviljonu ob občinski stavbi, sem izvedela na spletni strani, ki pa je žal le v slovenskem jeziku. Tudi na Dobrni smo paviljon zelo hitro našli, le da je bil v soboto zaprt, čeprav smo za kljuko vrat prijeli med časom, ko naj bi bile uradne ure. Napis na vratih nas je usmeril na sosednji vhod, v galerijo, kjer pa nas je gospod – ta je govoril le slovensko – poslal kar na recepcijo hotela, češ da bomo vse potrebne informacije dobili tam.«
Obisk čebelarja in kmetije
Tako so vlogo turističnih vodnikov prevzeli receptorji hotela, ki so se odzvali šele na Gabrielino prigovarjanje. »Dobila sem občutek, da so Terme Dobrna že same po sebi tako močna blagovna znamka v kraju, da je nenavadno, da bi gosta zanimalo še kaj drugega. Seveda imajo kupico organiziranih aktivnosti za skupine, na posameznika oziroma družino pa kot da niso pripravljeni. Šele po tem, ko smo izrazili željo po odkrivanju kraja, so nam le svetovali kar nekaj zanimivih točk, vrednih pozornosti. Še več: za naslednji dan so nas celo napovedali tako pri čebelarju Krulcu kot tudi na kmetiji Marovšek.«
Da ima kraj kar nekaj kmetij, so začutili že od prihodu, ko so poleg zaprtega TIC naleteli na domačo tržnico, ki pa je bila s tremi stojnicami precej skromna. Zato pa v kraju deluje nekaj več kot 20 čebelarjev in kot je povedal gostitelj naše družine Ivan Krulec, so zelo aktivni in močno povezani. Dvajsetminutni sprehod od hotela do čebelarja, ki je na višini nekaj manj kot 400 metrov, je minil hitro in predvsem sproščujoče. Čist zrak, čudovite zelene jase in pogled, kamor ti seže oko, predvsem pa lepe, čiste in urejene kmetije so Gabrielo in njenega kužka popolnoma prevzeli. »Mož se je zaradi hčerke do kmetije zapeljal, sama pa sem dobesedno s polnimi pljuči zaužila vso lepoto kraja.«
Družina je pri čebelarju kupila med iz rdeče pese, navdušila jih je tudi domača medica. »V sklopu kmetije je Ivan Krulc otrokom na modelu pokazal, kako je sestavljen panj, in na kratko pojasnil, kako pridelujejo med,« je povedala in nadaljevala, da je bilo iskreno srečanje tudi z gospodarjem kmetije Marovšek, Brankom Breclem. Kmetija, ki leži na obronkih Paškega Kozjaka, ki je tudi priljubljena pohodna točka številnih planincev, ima preurejen stari hlev in kovačnico ter velik prostor za piknik, ki privabi tiste, ki do njih pridejo peš z Dobrne po Anini poti ali z avtomobilom, veliko je tudi avtodomov, saj imajo tam urejen prostor za kampiranje. »Potem ko nam je razkazal svojo kmetijo, tudi črno kuhinjo, nam je postregel z domačo klobaso, sirom, iz trt modre frankinje pridelajo tudi svoje vino, odlično pa je bilo tudi domače žganje, ki ga gospodar pripravi iz 34 zelišč, otroci so bili navdušeni nad domačim jabolčnim sokom,« je še povedala Drogova. Z obžalovanjem je dodala, da jim je zmanjkalo časa, da bi obiskali še domačijo Lamperček, kjer bi si otroci lahko ogledali jelene, košute, damjake in muflone, ki živijo v obori in so zato tudi znani po dobrotah iz divjačinskega mesa. »Vsekakor razlog, da Dobrno obiščemo zelo kmalu,« je dodala. Na koncu je tudi odkrito potrdila, da Dobrna ni le destinacija za obisk term, ampak veliko več. »Predvsem za pobege v neokrnjeno naravo, med ljudi, ki cenijo svojo zemljo in to, kar jim ta da, predvsem pa odlična destinacija za nabiranje moči, ne le pred prihajajočimi prazniki.«
