Podatki Organizacije za ekonomsko sodelovanje in razvoj (OECD) kažejo, da so se davki, ki jih podjetja prispevajo v proračune razvitih držav, med krizo znižali s 3,6 na 2,8 odstotka BDP. Najnižjo raven so sicer dosegli leta 2009, kar gre pripisati predvsem slabim poslovnim rezultatom. A glede na to, da so se dobički podjetij pred obdavčitvijo v mnogih razvitih državah že povzpeli nad predkrizne, bi bilo pričakovati, da bodo temu sledili tudi davčni prihodki. Zgolj za oris – v ZDA so dobički podjetij pred davki predkrizni vrh dosegli že med letoma 2011 in 2012, a obdavčitev še vedno ostaja na relativno skromnih 2,2 odstotka BDP.
Podjetja naj plačujejo pravični delež davkov
Direktor centra za davčne politike in administracijo pri OECD Pascal Saint-Amans je ob nedavni objavi novih davčnih statistik dejal, da je velika večina vseh dvigov davkov od izbruha krize padla na ramena posameznikov, in sicer skozi višje prispevke za socialno varnost, davek na dodano vrednost in dohodnino, ter da to nakazuje, kako nujno je zagotoviti, da bodo podjetja plačevala »pravični delež«. Delež dohodnine in drugih osebnih davkov v BDP se je tako od leta 2007 do leta 2014 zvišal z 8,8 na 8,9 odstotka, delež davka na dodano vrednost pa s 6,5 na 6,8 odstotka.
A kaj pomeni pravični delež? Koliko naj bi bili prihodki podjetij sploh obdavčeni? Z vprašanjem smo se obrnili kar na OECD, kjer pa nam s konkretno oceno niso postregli. Kot pravijo, so države povsem svobodne pri določanju višine davčnih stopenj in na splošno davčne politike. So pa opomnili, da se izgube iz obdavčitve podjetij zaradi erozije davčne osnove in prelivanja dobičkov v države z nižjimi davčnimi osnovami gibljejo nekje med štirimi in desetimi odstotki vseh davkov na prihodke podjetij na svetu. V številkah to pomeni med 100 in 240 milijard evrov na leto, izgube zaradi omenjenih praks, predvsem največjih multinacionalnih podjetij – spomnite se afere Luksleaks –, pa so med državami zelo različne.
Slovenski proračun prikrajšan za desetine milijonov
Gre sicer za problem, ki se iz leta v leto povečuje, kar je ob siceršnjem 20-letnem vztrajnem padanju davčnih stopenj še povečalo težave financiranja javnih storitev. Če oceno o med štiri- in desetodstotni izgubi davčnih prihodkov apliciramo na slovenske podatke, je bil proračun lani zgolj zaradi prej omenjenega prelivanja prihodkov in erozije davčne osnove prikrajšan za med 18,7 in 46,5 milijona evrov prihodkov. Slovenska finančna uprava (Furs) je namreč lani pobrala dobrih 468 milijonov evrov davka od prihodkov podjetij.
Strokovnjak za obdavčitev podjetij Sol Picciotto, ki vodi skupino za nadzor izvajanja iniciative skupine držav G20 in OECD proti eroziji davčne osnove in prelivanju davkov (BEPS), pravi, da podatki jasno kažejo, da se v državne proračune v primerjavi z drugimi davki zliva vse manj davkov od prihodkov podjetij. In to kljub splošnemu naraščanju dobičkov podjetij, pri čemer pa opozarja, da ne gre zanemariti dejstva, da je kriza dobičke podjetij nažirala najmanj dve ali tri leta. A krizno obdobje je v večini razvitih držav vendarle minilo.
Skupina za nadzor BEPS, ki jo vodi Picciotto, sicer ugotavlja, da »nova« davčna pravila, ki jih uvajajo razvite države, da bi zagotovile obdavčitev dobičkov multinacionalk tam, kjer nastajajo, ni dovolj ambiciozna. Najbolj kritični so do dejstva, da novosti zgolj krepijo po njihovi oceni zgrešen pristop k obdavčitvi multinacionalk na podlagi ločene davčne obravnave posameznih podjetij znotraj skupin, iz česar pravzaprav izvirajo ključne težave. Kot pravijo, davčna pravila postajajo še bolj nepregledna in nekoherentna. Precejšen napredek pa vidijo v pravilih poročanja multinacionalk o poslovanju po posameznih državah, kar naj bi davčnim upravam po svetu olajšalo odmerjanje in pobiranje davkov; to pa bo seveda odvisno od usposobljenosti davčnih uprav samih.
