Občutek bližine je za vašega otroka najdragocenejše darilo

Za otroke je največje darilo čas, ki ga preživijo s starši

Zadnja leta decembra prihajajo kar trije dobri možje, od katerih otroci pričakujejo darila. Pričakovanja otroka pa so lahko zelo velika, kar starše postavlja pred določen izziv. »Starši so tisti, ki naučijo otroka kakšen je pomen daril. Materialna darila niso nujno slaba, če je poleg tudi odnos, če so primerne vrednosti in vsebine, če niso prepogosta, predraga in če jih damo ob primerni priložnosti. Smisel praznikov je predvsem v spoštovanju do vrednot, narave, kulture, zgodovine, druženja, ne v dragih darilih, razlaga naša sogovornica in dodaja, da otroci pogosto sami pravijo, da jim je največje darilo čas, ki ga preživijo s starši in tega si tudi najbolj želijo. »Če starši niso uspeli vzpostaviti z otroki dobrega odnosa, potem so seveda darila toliko bolj v ospredju. Otroci nimajo problemov z vrednostjo daril, s tem imajo več problemov starši. Otrokovo vesolje ustvarja primarna družina in ko so majhni, verjamejo tisto, kar jim povedo starši. Tako kot starši predstavijo Božička in Miklavža ter koncept obdarovanja, skladno s tem otroci tudi razvijejo pričakovanja.«

!!!Nekateri starši pa želijo problem z preobilnim obdarovanjem rešiti tako, da razmišljajo o tem, da bi darila prinašal samo eden od dobrih mož. Je to sploh izvedljivo glede na okolje in čas, v katerem živimo.

Šušteršičeva pravi, da otroci v določeni starosti pogledajo tudi izven svojega doma in vidijo, kaj je Božiček ali Miklavž prinesel sosedovemu otroku. Takrat se prične primerjava, pričnejo se vprašanja. »Vendar so zgodbe o dobrih možeh le zgodbe in starši imajo dovolj manevrskega prostora za kreativnost. Kulturo v družini ustvarjamo mi sami. Miklavž in Božiček sta v mnogih družinah vezana na pridnost otrok in darila niso sama po sebi umevna,« pravi naša sogovornica in dodaja, da tudi ideja o tem, da ima tudi Božiček omejen proračun, je lahko povsem uporabna. »Pomembno je, da starši vemo, da sta oba le podaljška naše vzgoje in naša pomočnika, ne pa da smo starši v njuni službi.«

Starši dajejo pomen stvarem, dogodkom, ljudem

Velikokrat pa se starši sprašujemo, kaj podariti, kaj je primerno darilo... Je darilo lahko tudi recimo obisk Lutkovnega gledališča? Šušteršičeva meni, da je darilo lahko vse, kar je otroku pri srcu, in dodaja, da je obisk gledališča odlična ideja ter v nadaljevanju poudari, da smo starši tu lahko zares kreativni. »Mi smo tisti, ki dajemo pomen stvarem, dogodkom, ljudem. Otrokom veliko več pomeni to, da naredimo prijetno vzdušje, da se z njimi ukvarjamo, kot pa to, da jim kupimo drago darilo. Ni potrebno, da smo žrtve potrošništva. To je naša odločitev. Otroci pa nas modelirajo.«

Starši skrbno izbirajo darilo tudi zato, ker ne želijo na obrazu svojega otroka videti razočaranje namesto veselja. Psihologinji se zdi pomembno, da se o pričakovanjih že prej prepričamo in otroka nekoliko usmerimo. Dokler otrok verjame v Božička, tako naša sogovornica, je odlično, da se potrudi in napiše pismo, da se tudi potrudi in poskrbi, da opravi svoje obveznosti. Vprašajmo ga, kaj si želi in se o teh željah pogovarjajmo. Mirno mu lahko rečemo, da je določeno darilo morda predrago za to priložnost. Če z darilom, ki ga dobi, ni zadovoljen, se bo s tem pač moral soočiti, še poudarja Šušeršičeva in dodaja, da če bo nepravo darilo edini njegov problem, potem mu ni hudega. Vedno je vprašanje predvsem to, kako smo mi s tem občutkom.

Darilo je vse tisto, kar otroka razveseli, vse tisto, kar si želi

Kaj pa praktična darila kot so oblačila in šolske potrebščine, so le-ta primerna ali se jih je bolje ogniti? »Darilo je vse tisto, kar otroka razveseli, vse tisto, kar si želi. Tudi oblačila se lahko razveseli, še posebej, če je to oblačilo, za katerega vemo, da mu je všeč. Tudi kak lepši svinčnik ali boljše barvice so lahko lepo darilo. Šolske potrebščine, ki jih otrok nujno potrebuje za šolo, ki jih zahtevajo v šoli, pa niso darilo, saj so to nujne, obvezne stvari,« pravi naša sogovornica in dodaja, da bolj kot pri Božičku in Miklavžu bi bila pozorna pri darilu za rojstni dan. »Rojstni dan je oseben praznik, ki potrjuje pomen našega obstoja, zato je takrat potrebno bolj pazljivo izbrati s čim obdarujemo. Takrat naj bo darilo zares nekaj, kar si otrok želi. Naj bo darilo, ki ni vezano na to, ali je bil otrok priden ali ne. Seveda tudi tu ni bistvena vrednost darila. Vsak starš lahko kupi po svojih zmožnostih in otroci so sposobni to razumeti.« Šušteršičeva meni, da je zelo pomembno, da otroka poslušamo in smo z njim v odnosu, ga spremljamo, se z njim o tem pogovarjamo. Potem ga bomo zagotovo obdarovali tako, da bo darila vesel.

Darila so nagrade, podane v materialni obliki

Če smo starši potrošniško usmerjeni, imajo otroci slab vzgled. Zavedati se je potrebno, da smo otrokov vzornik. Tisti starši, ki si že v samem začetku niso zastavili takšne vzgoje, ki bi otroka odvračala od potrošništva, bodo prav gotovo v času obdarovanja imeli več težav. »Če smo otroka že razvadili, potem imamo seveda težjo nalogo. Vsekakor naj bodo darila in nasploh ugodnosti vezane na to, kako se drži dogovorov glede obveznosti, ki jih ima. Obveznosti so odvisne od njegove starosti. Če otrok ne pospravi sobe, ne dela domačih nalog itd. potem si ni zaslužil nagrade, niti darila. Pri tem moramo biti jasni, odločni in dosledni, razlaga Šušteršičeva in dodaja, da so darila nagrade, podane v materialni obliki. Zato jih uporabljamo za okrepitev želenih vedenj. Ni potrebno, da so draga, da bi dosegla svoj namen. Zelo pomembno je, da dajemo tudi brezpogojne potrditve, torej, da otroku pokažemo, da smo radi z njim, da smo veseli, da ga imamo. To je veliko več vredno kot vsaka materialna stvar. To daje otroku pravi občutek vrednosti v življenju, sposobnost ustvarjanja odnosa, navezanosti in intimnosti, kar je neprecenljivo,« še poudarja.

Močan vpliv okolja

Kljub trudu, da otroka vzgajamo v nepotrošniško usmerjeno osebo, se bodo lahko pojavljale težave. Vpliv okolja je močan in ne gre ga podcenjevati. Precej močan je vpliv vrstnikov, le-ta se poveča v najstniški dobi. Toda takrat, tako Šušeršičeva, otroku že lahko razložimo koncept denarja, blagovnih znamk, vrednosti daril in družinske situacije. Tudi pomaga že lahko in sam kaj prispeva v družinsko blagajno ali pa naredi kaj namesto staršev in jim prihrani čas.

Tako pa se naša sogovornica spominja svojega otroštva: »Moji starši niso bili bogati in za božične praznike je bilo darilo sadje, čokolada in tople nogavice. Ja, seveda sem imela želje, vendar sem tudi razumela, da moji starši nimajo denarja za draga darila. In priznati moram, da me to ni negativno zaznamovalo. Morda prej obratno. Najbolj se spomnim praznikov po tem, da smo bili vsi skupaj doma in da je bilo prijetno vzdušje. Spomnim se sosedove punčke, ki je bila enako stara kot jaz. Imela je 30 punčk, jaz pa eno samo. In sedela je sredi njih ter jokala. Ni bila vesela teh punčk, želela si je družbe, želela si je, da bi bil očka več doma.«

Ne kupite otroku vsega, kar si zaželi

Ljudje, ki so manj privilegirani, se med prazniki prav gotovo soočajo z določenimi stiskami. Kadar je denarja komajda dovolj za hrano in položnice, je nakup darila praktično »misija nemogoče«. A Šušteršičeva poudarja, da tudi, če imate veliko denarja, ne kupite otroku vsega, kar si zaželi. »Otrok bo trenutno vesel, na dolgi rok pa bo postal nezadovoljen odrasel, ki ne bo vedel kaj v resnici želi. Če z lahkoto pridemo do stvari, nam zelo malo pomenijo. Največ so vredne tiste stvari, za katere se moramo potruditi. Tako enostavno delujejo hormoni v našem telesu.«

Na vprašanje, ali je otroku potrebno razložiti, da starši nimajo denarja, odgovarja pritrdilno. Seveda mu je potrebno razložiti njegovi starosti primeren način. »Če nam otrok očita to, da ni dragega darila, si tega ne jemljimo preveč k srcu, temveč mu ponovno pojasnimo pomen pravih vrednot v življenju in verjemimo v to, kar mu govorimo,« pojasnjuje Šuštaršičeva in hkrati poudarja, da je predvsem pomembno to, da smo otroku na razpolago, da smo tam, ko se njem dogajajo nove stvari, nova spoznanja, občutki, razmišljanja.