Hitlerjev obisk Finske 4. junija 1942 se je zgodil skoraj eno leto po začetku nacistične invazije na Sovjetsko zvezo. Ta se je začela 22. junija 1941. Čeprav je bil uradni razlog Hitlerjevega obiska praznovanje 75. rojstnega dne vodje finskih oboroženih sil maršala Carla Gustafa Emila Mannerheima, je bil njegov pravi namen finskim zaveznikom pokazati, da je Nemčija po zastoju v boju proti Sovjetski zvezi še vedno zanesljiv partner.
Hitler med pogovorom Mannerheimu govori o strahotnih razsežnostih sovjetske vojske in trdi, da pred začetkov operacije Barbarosa nikdar ne bi verjel, da je neka država sposobna samo v prvem letu vojne mobilizirati 35.000 tankov. Mannerheimu pojasnjuje, da jih je nacističnim oboroženim silam uspelo uničiti 34.000. Pohvali se tudi, da je njegovi vojski uspelo zajeti eno od gromozanskih sovjetskih tovarn na območju Donecka na vzhodu Ukrajine, kjer je v eni izmeni delalo kar 30.000 delavcev oziroma 60.000 skupno.
Finski razlogi za nezaupanje Hitlerju
S tem skuša Hitler zavezniku upravičiti pozno odločitev za pomoč Finski v boju proti Sovjetom. Ta se je od Rusije odcepila leta 1917 po abdikaciji ruskega carja Nikolaja II., ki je bil hkrati nadvojvoda Finske, leto pozneje pa jo je priznala tudi Sovjetska zveza. Njena samostojnost je bila spet postavljena pod vprašaj decembra 1939, ko je z napadom sovjetske vojske izbruhnila zimska vojna, v kateri je Fincem uspelo zaustaviti veliko močnejšega nasprotnika, a so morali SZ vseeno predati del svojega ozemlja.
Glavni razlog, da Finci niso povsem zaupali v Hitlerjevo pripravljenost pomagati Finski, izvira prav iz zimske vojne, ko je Nemčija, sicer zagovornica finske neodvisnosti, ostala nevtralna. Hitler poskuša Mannerheimu upravičiti odločitev z okoliščinami na drugih frontah, z vremenskimi razmerami na zahodu, ki so zadržale začetek invazije na Francijo, z neuspehi Italije v severni Afriki in na Balkanu ter s skrbmi, da bi Sovjeti ob preranem nemškem napadu lahko zasegli naftne vrtine v Romuniji, od katerih je bila odvisna nemška vojska. Sogovorniku zagotavlja, da je vselej branil finske interese v diplomatskih pogovorih s Sovjetsko zvezo.
Hitlerjevi resnični načrti na vzhodu ali zgolj poskus manipulacije nezadovoljnega zaveznika?
Ali je Hitler v pogovorih iskren in so razlogi za pozno pomoč Finski resnični, ni jasno, je pa Sovjetska zveza zimsko vojno začela nekaj mesecev po sklenitvi pakta Molotov-Ribbentrop z Nemčijo. Ta je razdelil Finsko, Estonijo, Latvijo, Litvo, Poljsko in Romunijo med državi, Finska pa je pripadla Sovjetom. Mnogi zgodovinarji celo trdijo, da je glavni razlog, da se je Hitler leta 1941 odločil za napad na SZ, ker je med dogodki zimske vojne ocenil, da je Sovjetska zveza slabo pripravljena.
Edini znani posnetek Hitlerjevega običajnega glasu
Zgodovinski posnetek je dolg nekaj manj kot enajst minut in pol, prekine pa ga posredovanje pripadnika SS, ko ugotovi, da Damen še vedno snema, čeprav se je uradni del pogovorov med državnimi voditelji končal.
Posnetek je še posebno zanimiv zaradi dejstva, da je to edini znani posnetek Hitlerjevega običajnega glasu. Ta je v popolnem nasprotju z ohranjenimi posnetki njegovih javnih nastopov, v katerih je z vznesenim rohnečim glasom spravljal množice v trans in si na tak način zagotavljal njihovo podporo in tlakoval pot na oblast.
