»Spodobi se in pravično je, bi rekli v cerkvi in tudi tokrat je tako,« je po razglasitvi obsodilne sodbe z velikim zadovoljstvom dejal višji državni tožilec Stanislav Pintar. Čeprav je v zaključni besedi predlagal štiriletno kazen, se na sodbo okrožnega sodišča ne bo pritožil. Obsodilna sodba, v kateri je okrožna sodnica Romana Gradič nekdanjemu dolgoletnemu ekonomu Nadškofije Maribor Mirku Krašovcu prisodila tri leta zapora, pa je bila za obrambo pravi šok. Krašovčev zagovornik odvetnik Velimir Cugmas, ki takšnega razpleta ni pričakoval, je že napovedal pritožbo.

»Ta sodba ne bo zdržala resnega preizkusa. Trdim, da bomo priča še enemu sojenju na prvi stopnji, vendar pred spremenjenim senatom. Gospod Krašovec ni kriv. Nič od tega, kar se mu očita, v tem postopku ni dokazano,« je prepričan Cugmas. Mirko Krašovec je obsodilno sodbo sprejel mirno in dostojanstveno. Iz sodišča je odšel skozi stranski izhod in se s tem izognil množici novinarjev. Res je tudi, da je že na začetku jasno povedal, da bo primer Betnava komentiral šele potem, ko bo sodna odločitev pravnomočna. Za kaznivo dejanje napeljevanja h kaznivemu dejanju poslovne goljufije na škodo EU zakon predvideva od enega do osem let zapora. Sodnica Gradičeva je kot olajševalni okoliščini upoštevala, da Krašovec doslej še ni bil kaznovan in da koristi ni skušal pridobiti sebi, temveč gospodarski družbi Betnava. Po njenem mnenju njegov namen ni bil zavržen. V silni želji, da bi zasebna družba dobila denar za obnovo in dograditev dvorca Betnava, pa je vendarle na škodo javnih sredstev prestopil meje dovoljenega in napeljal h kaznivemu dejanju dve podrejeni osebi, in sicer Dragico Marinič in Antona Ekarta. Dejstvo, da je pri svojem naklepnem ravnanju zlorabil visok položaj in zaupanje podrejene Dragice Marinič, ki je bila direktorica družbe Betnava, je sodnica štela za obteževalno okoliščino. Opozorila je še, da je šlo za veliko premoženjsko korist. Družba Betnava je z zahtevkom, ki je vseboval neresnične podatke, pridobila 1,7 milijona evrov. Ko je prišla zgodba na dan, je ta denar morala vrniti, glavni akterji pa so stopili pred roko pravice. Štirje ljudje, ki so vsak po svoje sodelovali pri nezakonitem pridobivanju evropskih sredstev, so krivdo priznali in bili obsojeni.