Danes kot strokovnjak za dostopnost zdravil na evropskih trgih predava tudi na številnih mednarodnih konferencah. Slovenski trg z zdravili strokovnjaki ocenjujejo kot dober, a v sistemih, ki jih imajo nekatere zahodne evropske države, vidi rešitve, po katerih bi se lahko zgledovali in ga s tem še izboljšali.
Katero evropsko državo bi izpostavili kot državo, kjer je dostopnost zdravil dobro urejena in po kateri bi se morale ravnati tudi druge države?Težko bi izpostavil samo eno državo, saj se sistemi med seboj preveč razlikujejo, pri vsakem pa bi lahko našli tako dobre kot tudi slabše značilnosti. Menim, da bi dober model lahko dobili, če bi združili sisteme, ki jih imajo v Nemčiji, Franciji in na Švedskem.
Zakaj bi izpostavili prav te tri države?Kot prednost nemškega sistema bi izpostavil sistem AMNOG, kot v Nemčiji imenujejo proces pogajanj o določitvi končne cene novega zdravila. Sistem običajno traja eno leto, a so zdravila v tem času že na voljo zdravnikom in pacientom, medtem ko so v številnih drugih evropskih državah zdravila na trgu dostopna šele po določitvi cene.
Še hitreje so nova zdravila dostopna v Franciji, kjer so nekatera zdravila, ki so nova in za katera ocenjujejo, da bodo prinesla pozitivne učinke pri zdravljenju, v sklopu programa ATU začasno dostopna že pred samo registracijo, medtem ko na Švedskem pri uvrščanju novih zdravil na trg in oblikovanju njihovih cen ne upoštevajo le ekonomskega, temveč tudi družbeni vidik.
Kako pa bi ocenili dostopnost zdravil v Sloveniji, če jo primerjamo z drugimi evropskimi državami?Sistem v Sloveniji je med boljšimi v evropski skupnosti, njegova učinkovitost pa povsem primerljiva z nekaterimi evropskimi državami, saj je slovenskim bolnikom na voljo veliko kakovostnih zdravil, ki so na trg uvrščena relativno hitro. Je pa še vedno nekaj področij, ki bi jih bilo treba izboljšati, saj so na primer v Nemčiji in Veliki Britaniji postopki od točke, ko se začne proces odločanja o dostopnosti zdravil, do točke, ko je zdravilo na voljo bolnikom, krajši.
Od države do države se razlikujejo tudi cene zdravil. Slišimo lahko na primer očitke nekaterih bolnikov pri nas, da so cene zdravil že na primer v sosednjih državah nižje, četudi gre za enaka ali pa vsaj povsem primerljiva zdravila. Kaj pravzaprav vpliva na to, da so med državami takšne razlike?Situacija se od države do države razlikuje, različni so tudi zdravstveni sistemi in njihova regulacija.
Kakšne pa so na evropskih zdravstvenih trgih posledice ekonomske krize?Kriza je seveda vplivala tudi na področje zdravstva. Evropske države običajno v povprečju za zdravstveno oskrbo namenijo od šest do deset odstotkov bruto domačega proizvoda. Zaradi krize je slednji nižji in s tem je manj tudi finančnih sredstev, ki so na voljo. Posledično je v zadnjem času manj raziskav na področju razvoja novih zdravil in manj zaposlitev.
V Sloveniji lahko bolniki odslej zdravila dobijo s pomočjo elektronskega recepta. Je tudi to eden od dobrih korakov k bolj ozaveščenemu in predvsem varčnejšemu ravnanju na področju zdravil?Uvedba elektronskega recepta je pomembna izboljšava, za katero se v zadnjem času odločajo v vse več zahodnih evropskih državah, ponekod v celoti, ponekod le v nekaterih regijah – v Italiji ga na primer uporabljajo le na nekaterih koncih države – in upam, da bo temu zgledu kmalu sledilo tudi vse več vzhodnih držav.
S tovrstnim receptom imajo namreč zdravniki lahko boljši pregled nad predpisanimi zdravili, elektronski recept pa je prav tako lahko eden od nadzorov kakovosti zdravil, hkrati je uvedba ekološko naravnan ukrep, saj z elektronskimi recepti zmanjšamo porabo papirja in onesnaževanje, ki ga je v zdravstvu žal še vedno veliko, tako pri izdaji receptov na papirju kot tudi pri embalaži zdravil.
Kako pa sicer ocenjujete vlogo tehnološkega napredka in inovacij v farmacevtski stroki? So se v preteklih letih že začrtale določene smernice, kako bo, ali bi lahko tehnologija preoblikovala zdravstveni sistem?Razvoj, ki ga prinašajo nove tehnologije, bi lahko na področju farmacije odigral eno od ključnih vlog predvsem pri izboljšanju stika med bolniki ter zdravniki in farmacevti. Tehnologija sicer že omogoča boljšo dostopnost zdravnikov in informacij, v prihodnje pa bi se to lahko še bolj okrepilo, večji poudarek bi namreč moral biti tudi na upoštevanju mnenja bolnika. Prav tako bi lahko tehnološke inovacije v prihodnje še bolje uporabili v prid boljše oskrbe pacienta. S pomočjo aplikacij bi lahko na primer dosegli boljši pregled nad tem, katera zdravila vse mora bolnik jemati in ali se njihovi učinki morebiti ne izključujejo.
Ponekod lahko bolniki kupijo (ali pa jim zdravnik predpiše) točno določeno število tablet, ki jih morajo zaužiti, in ne cele škatlice, medtem ko v Sloveniji poseg v škatlo ni dovoljen. Zato ni presenetljiv podatek, da zavržemo več ton zdravil na leto. Je tudi tukaj ena od rešitev, kako bi zmanjšali količino zavrženih zdravil in morda s tem znižali tudi stroške?Menim, da pri tem ne smemo stremeti le k morebitnim nižjim stroškom, temveč misliti tudi na uporabnika in njegove potrebe. Nekateri so morda že starejši in težje hodijo ali pa živijo daleč od svojega zdravnika ali lekarne in nimajo avta ali sorodnikov, ki bi jim zdravila prinesli. Zanje je pomembno, da imajo zdravilo pri roki, ko ga potrebujejo.
Bolj sem naklonjen rešitvam, kot so prej omenjeni elektronski recept ali kakšen drugačen vzpostavljen sistem regulacije, koliko in kakšna zdravila nekdo potrebuje, kot regulaciji z natančno odštetim številom tabletk.
V začetku avgusta je evropska komisija po ugotovitvah bruseljskih inšpektorjev prepovedala prodajo več kot 700 generičnih zdravil. Zdravila so bila testirana v Indiji, pri tem pa so bile ugotovljene nekatere nepravilnosti. So generična zdravila varna ali so nekateri upravičeno zaskrbljeni nad njihovo kakovostjo?Za nadzor nad zdravili na evropskem trgu je zadolžena Evropska agencija za zdravila in njene predpise je treba upoštevati. Dokler podjetja izdelujejo generična zdravila pod predpisanimi pogoji in z ustreznimi specifikacijami, so ta zdravila vsekakor varna in ustrezna. Generična zdravila so tudi dobra priložnost za zdravstveni sistem, saj lahko s sredstvi, ki jih pridobimo s pomočjo generičnih zdravil, podpiramo nove raziskave in inovacije.
Seveda se žal včasih zgodi, da pravila in predpisi niso upoštevani, a takrat je naloga evropske agencije, da to hitro odkrije, pravočasno ukrepa in prepove prodajo morebitnih spornih zdravil. Takrat morajo slediti sankcije in mislim, da je nadzor trga z zdravili v Evropski uniji dober.
