Potem ko se je Evropa začela soočati z največjo begunsko krizo po drugi svetovni vojni in ko so javnost pretresli teroristični napadi v Parizu, je sovražni govor, predvsem nestrpnost do muslimanov, dosegel vrhunec tudi v slovenski družbi. Medtem ko so se nekateri mediji na ta pojav odzvali z zapiranjem spletnih forumov, je facebook bivšima poslancema Zmagu Jelinčiču in Pavlu Ruparju zaradi nestrpnih in sovražnih izjav do beguncev celo zaklenil oziroma izbrisal profila.
»Sovražni govor ne sme biti del naše družbe in tega bi se morali vsi zavedati. Ampak če imamo težave že s tem, da politiki širijo sovražni govor, potem ne moremo pričakovati, da bo narod ravnal drugače,« zadnje obdobje sovražnega govora na spletu komentira bloger Roni Kordiš. Splet je po njegovih besedah v času strahu, podkrepljenega s sovraštvom, najprimernejši poligon, na katerem se lahko ljudje izživljajo. »Prepričani so, da se jim ne more nič zgoditi. Vendar se tudi svoboda posameznika nekje konča. To, kar se zdaj dogaja, ni več podobno življenju, ki bi ga človek rad živel.«
Sodne prakse skorajda ni
Policija je v prvem polletju 2015 podala sedem ovadb za kaznivo dejanje javnega spodbujanja sovraštva, nasilja ali nestrpnosti. A kot poudarjajo na policiji, gre pri sovražnem govoru za družbeni pojav, ki presega meje kaznivega dejanja. »Zato ni nujno, da vsaka zaznana oblika sovražnega govora, razširjanja predsodkov ali diskriminacije (že) izpolnjuje pogoje za kazenski postopek,« dodajajo na policiji. Podatek, da je primerov, povezanih s sovražnim govorom, tudi na slovenskih sodiščih izredno malo, torej ni presenetljiv.
Odvetnik Rok Čeferin pojasnjuje, da kljub korektni zakonski opredelitvi sovražnega govora v zvezi z navedenim kaznivim dejanjem skorajda ni sodne prakse. »Na prvi pogled bi iz tega lahko sklepali, da je pri nas sovražni govor zelo redek pojav, vendar bi bila taka ugotovitev napačna, o čemer se lahko prepričamo že s površnim spremljanjem sovražnih komentarjev, ki so vsakodnevno objavljeni na spletu,« dodaja Čeferin. Pravi razlog za tako skromno sodno prakso je po njegovem mnenju v premilem odnosu tožilstva do tega dejanja. Da je res tako, lahko sklepamo na podlagi analize posameznih primerov sovražnega govora, ki niso nikoli dobili sodnega epiloga.
Zavrnili tudi Erlahov pregon
Čeferin izpostavlja kontroverzno pismo Tomaža Majerja, ki je bilo objavljeno po državnozborskih volitvah leta 2011 na spletni strani SDS. V tem pismu je njegov avtor zapisal, da so priseljenci iz nekdanjih jugoslovanskih republik neuki in neumni ter da predstavljajo nevarnost za interese slovenskega naroda. Kot je znano, je okrožno tožilstvo ovadbo zoper avtorja tega pisma zavrglo z ugotovitvijo, da z navedenimi izjavami ni ogrozil javnega reda, poleg tega pa njegove besede niso predstavljale žalitve priseljencev. »Že na prvi pogled gre za napačno odločitev. Očitno je, da so zapisi o neumnih in neukih priseljencih, ki ogrožajo slovenske nacionalne interese, do njih žaljivi,« je prepričan Čeferin, ki za primerjavo omenja primer Le Pen proti Franciji.
Bivši politik Jean Marie Le Pen je namreč za Le Monde izjavil, da muslimanski priseljenci predstavljajo nevarnost za interese Francozov. Zaradi takšne izjave je bil obsojen pred francoskimi sodišči, z obsodbo pa se je strinjalo tudi evropsko sodišče za človekove pravice. »Le Penova izjava je bila po svoji vsebini zelo podobna Majerjevi, oba sta v priseljencih videla nevarnost za svoj narod. Na premil odnos našega tožilstva do avtorjev sovražnega govora kaže tudi ravnanje v zadevi Sebastjana Erlaha, ki je pozival k streljanju beguncev. V evropskem pravnem prostoru je veliko primerov, ko so sodišča posameznih držav obsodila avtorje zaradi precej milejših izjav, kot je bila Erlahova,« pojasnjuje Čeferin. Spomnimo, da je tožilstvo zavrnilo tudi predlog Erlahovega pregona. Odgovore tožilstva, kako se spopada s sovražnim govorom, sicer pričakujemo v prihodnjih dneh.
Spletno oko: prijav je vse več
Glede na to, da imajo organi pregona in odkrivanja velike težave s kazensko obravnavo sovražnega govora, se na drugi strani vrstijo pobude za ohranjanje osnovnih civilizacijskih standardov. Pred leti se je na najbolj obiskanih portalih pojavila prijavna točka Spletno oko, sledila je ustanovitev Sveta za odziv na sovražni govor, nedavno pa je veliko prahu dvignila Zlovenija, ki je ob porastu sovražnega govora, uperjenega proti beguncem, na enem mestu zbirala ksenofobične in rasistične izjave spletnih uporabnikov z njihovimi fotografijami.
Kot razkrivajo podatki Spletnega očesa, so največ prijav sovražnega govora v tem letu prejeli med septembrom in novembrom (skupaj 407), torej v obdobju begunske krize in terorističnih napadov v Parizu. 27 prijav so posredovali tudi policiji. »Prijave so se nanašale predvsem na ekstremni sovražni govor na facebooku, torej gre za ljudi z imeni in priimki,« pravi Andrej Motl, koordinator projekta Spletno oko. Dodajmo, da so nemške oblasti Berlinčana, ki je nedavno prek facebooka sporočal, kako bi za manjšine ponovno odprl plinske celice, kaznovale s 4800 evri globe.
Blaž Petkovič
Javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti
(297. člen kazenskega zakonika)
Policija
PODATKI
Kdor javno spodbuja ali razpihuje sovraštvo, nasilje ali nestrpnost, ki temelji na narodnostni, rasni, verski ali etnični pripadnosti, spolu, barvi kože, poreklu, premoženjskem stanju, izobrazbi, družbenem položaju, političnem ali drugem prepričanju, invalidnosti, spolni usmerjenosti ali katerikoli drugi osebni okoliščini, in je dejanje storjeno na način, ki lahko ogrozi ali moti javni red in mir, ali z uporabo grožnje, zmerjanja ali žalitev, se kaznuje z zaporom do dveh let.
7
ovadb
6
poročil
2007
Poročilo se
poda, ko ni
podlage
za podajo
kazenske
ovadbe.
11
6
2008
6
7
2009
33
18
2010
37
8
2011
16
27
2012
2013
6
27
2014
