V zadnjem tednu novembra sta na Ljubljanski borzi izstopala dva večja posla z delnicami Gorenja. Med večjimi kupci je bil tudi poslovnež Tomaž Subotič, ki je tako postal največji individualni delničar velenjskega proizvajalca gospodinjskih aparatov; po lastniškem deležu je sicer zdaj na 32. mestu. »Delnice kupujem, saj sodim, da so dramatično podcenjene. Gorenje ima potencial, ki pa za zdaj ne rezultira v donosnosti poslovanja in s tem v vrednosti delnice,« razlaga poslovnež, ki živi in dela v Pragi. Z nekaterimi drugimi neodvisnimi delničarji si prizadeva v nadzornem svetu Gorenja, ki ga vodi Marko Voljč, dobiti tudi svojega predstavnika.
Gorenje po mnenju analitikov NLB sicer lahko predstavlja atraktivno prevzemno tarčo, trg pa naj bi v ceno delnice vključil veliko preveč negativnega. Analiza ugledne mednarodne investicijske hiše Inter Capital pa ugotavlja, da se delnico ne glede na aktualne težave Gorenja zaradi rusko-ukrajinske krize in padce prodaje ter izgub zaradi valutnih tveganj splača kupiti.
Gorenje, ki se je pod vodstvom Franja Bobinca zadnja leta po mnenju nekaterih analitikov ukvarjalo predvsem s prestrukturiranjem virov financiranja, je pri tem zamudilo marsikaj. Tudi na primer selitev proizvodnje v okolja, kjer je delovna sila bistveno cenejša kot v Sloveniji oziroma Evropi. Pri tem sogovorniki kot primer navajajo Elektrolux, ki je to storil pred približno petimi leti. V Gorenju zdaj po naših informacijah razmišljajo prav o tem, da bi odprli novo tovarno v Vietnamu, kar so nam tudi potrdili. »Naša strategija v prihodnjih letih je usmerjenost na globalne trge in premijske znamke. Globalno rast prodaje bomo ustvarjali iz obstoječih proizvodnih lokacij, ocenjujemo pa, da bo treba za čim hitrejšo rast vzpostaviti lokalno proizvodnjo. Zato v petih letih načrtujemo vzpostavitev tovarne zunaj Evrope, morda v Vietnamu ali eni od bližnjih držav. Lahko bo šlo za gradnjo nove tovarne (greenfield investicijo), partnerstvo z obstoječim lokalnim ponudnikom, ne izključujemo niti možnosti prevzema katerega od lokalnih proizvajalcev,« poudarjajo v Velenju. Pomembno je, še dodajajo, da bodo zagotovili lokalne proizvodne kapacitete za prodajo na trgih, kjer načrtujejo rast. V strategiji skupine do leta 2020 namreč načrtujejo usmeritev poslovanja zunaj Evrope. Tako bodo zmanjšali odvisnost od evropskih trgov.
Spomnimo, del proizvodnje je Gorenje že v preteklosti selilo v Srbijo, kjer je delovna sila okoli dvainpolkrat cenejša kot v Sloveniji. Del proizvodnje s Švedske pa je selilo v Slovenijo, del pa v Srbijo.
Povprečna mesečna plača tovarniškega delavca v Vietnamu znaša okoli 150 dolarjev (blizu 140 evrov), medtem ko povprečna neto plača pri nas znaša nekaj več kot 990 evrov.
