»Približno desetim vrstam sploh ne moremo več pomagati. Naslednjih deset vrst ima resne težave zaradi premajhne populacije. Še približno 50 vrst je ogroženih zaradi ogroženosti njihovega življenjskega prostora, pri čemer govorim predvsem o vodah in traviščih,« pripoveduje Martina Kačičnik Jančar z zavoda za varstvo narave. Številke ob približno 26.000 rastlinskih in živalskih vrstah, ki živijo na območju Slovenije, morda ne zvenijo usodno. A so posledice lahko daljnosežne, opozarjajo na zavodu.
Včasih je treba zelo malo...
Ob risu, dvoživkah in deloma plazilcih je ena najbolj ogroženih vrst pri nas barjanski okarček, metuljček, ki živi v jugozahodnem in osrednjem delu Slovenije. Tudi na Ljubljanskem barju, natančneje na območju, predvidenem za škofljiško obvoznico. Na Barju so lani našli le še 250 primerkov tega metulja. Populacija je v dobrem desetletju upadla za kar 85 odstotkov.
Razlog? Raziskovalka Znanstvenoraziskovalnega centra SAZU Tatjana Čelik s prstom kaže na košnjo, ki skupaj s hranili ugonobi odložena jajčeca oziroma mlade gosenice v travi. Zaradi prezgodnje košnje v začetku letošnjega junija je število metuljev na enem od barjanskih travnikov s 350 leta 2001 upadlo na en sam odkrit primerek letos. Na drugem travniku se je medtem njihovo število z lanskih 209 več kot podvojilo (na 520 letos) prav zato, ker kmet ni pokosil. To je praktično tudi edina preostala skupina okarčkov na Barju.
Rešitev – kositi čim kasneje jeseni, še bolje pa kakšno leto sploh ne – se morda sliši enostavna. A ni. Kajti vse niti ni odvisno od kmeta, njegove dobre volje in obveščenosti, kakšno škodo lahko povzroči s (prezgodnjo) košnjo. Če želi recimo priti do osnovne kmetijske subvencije za svoje travnike, jih mora obvezno vsaj enkrat letno do 15. oktobra pokositi. Tudi obrobje, ki ga kakšen kmet vendarle poskuša pustiti nedotaknjenega, pripoveduje Tina Trampuš s piranske območne enote zavoda za varstvo narave.
... a mora biti izvedljivo
Namesto da bi bili kmetje finančno poplačani, če kaj dobrega naredijo za okolje in s tem za družbo, zaradi neobičajnih ukrepov izgubljajo dohodke, na slabosti vseevropske kmetijske politike opozarja Mateja Žvikart iz zavoda za varstvo narave. »Zahteve bi morale biti za kmeta izvedljive in tudi s finančnega vidika privlačne,« dodaja.
Ob tem je v zaščitena območja evropskega omrežja Natura 2000 vključena kar tretjina vsega slovenskega ozemlja. Tudi slovenski okoljevarstveniki so že večkrat opozorili, da EU namenja premalo denarja za varovanje in ohranjanje vse te biotske pestrosti. Edini neposredni vir financiranja zaščitnih ukrepov na teh območjih je instrument life+, po katerem je Slovenija v obdobju 2011–2014 z različnimi projekti uspela pridobiti zgolj 11 milijonov evrov evropskega denarja.
