Evropska komisija ima proti Sloveniji odprtih najmanj 30 postopkov zaradi morebitnih kršitev evropske zakonodaje na področju okolja in prostora. Med njimi o 18 zadevah za zdaj poizveduje zgolj neformalno, 12 primerov pa je pripeljala že precej bliže visokim denarnim kaznim, ki lahko doletijo državo. Trenutno so v fazi predsodnega oziroma sodnega postopka, so sporočili s pristojnega ministrstva za okolje in prostor (MOP), kjer pa celovitega pregleda nad vsemi odprtimi postopki evropske komisije na področju okolja in prostora očitno nimajo. Pozabili so namreč omeniti najmanj tri pomembne evropske odločitve, ki so letos doletele Slovenijo.
Najstarejši postopek star že osem let
Najstarejša odprta zadeva glede na seznam ministrstva sega v leto 2007, ko je komisija prvič resno zagrozila Sloveniji, naj med posebna varstvena območja Nature 2000 vendarle že vključi vsa primerna ozemlja za varstvo in ohranjanje določenih vrst ptic, saj bo sicer sledila tožba na sodišču EU. V dveh uradnih opozorilih pred tožbo je komisija naši državi očitala, da na določenih območjih ni razglasila varstvenega režima, čeprav bi to morala storiti, na drugih območjih pa je varovalni pas nedopustno skrčila. Ob tem je državne oblasti opozorila, da lahko določanje varstvenih območij temelji le na ornitoloških merilih, medtem ko gospodarski, socialni ali kateri drugi vidiki pri tem ne smejo igrati nobene vloge.
Slovenija je tako leta 2013 v Naturo 2000 vključila pet novih območij in dopolnila 20 obstoječih, varstveni režim na enem območju pa razveljavila. Zdaj po podatkih MOP čaka, ali bo povečanje varovanih območij za 596 kvadratnih kilometrov oziroma približno 2,9 odstotka celotnega državnega ozemlja dovolj in bo komisija postopek končala. Tak razplet je tudi glede na skupno dobrih 37 odstotkov slovenskega ozemlja pod okriljem Nature 2000 zelo verjeten.
Dve zahtevi po denarni kazni
Vendar se z njim Slovenija ne bo rešila najnevarnejših groženj, s katerimi ji preti komisija. Ta je na okoljsko-prostorskem področju proti naši državi najdlje prignala očitke o nepravočasni izdaji dovoljenj za industrijske obrate, ki v večjem obsegu onesnažujejo okolje in zato potrebujejo tako imenovano okoljevarstveno dovoljenje IPPC. Konkretno je komisija že leta 2008 Sloveniji očitala, da brez dovoljenja obratuje trboveljska cementarna Lafarge Cement, leta 2012 pa je njenim očitkom v svoji sodbi pritrdilo tudi sodišče EU. Čeprav je evropska komisija zatem Sloveniji poslala še en uradni opomin, trboveljska saga do danes ni povsem končana. Inšpektorat za okolje in prostor je marca letos Lafargeu vendarle prepovedal kurjenje petrolkoksa, dokler cementarna ne pridobi potrebnega okoljevarstvenega dovoljenja. Nazadnje – junija letos – pa je Agencija RS za okolje izdajo dovoljenja zaradi nepopolne vloge cementarne zavrnila.
Za okoljsko ministrico Ireno Majcen se je zadeva končala že z inšpekcijsko odločbo, a evropska komisija še vedno ni rekla zadnje besede. Druge tožbe, s katero je pred sodiščem EU marca letos terjala plačilo pavšalne kazni 1,6 milijona evrov in še 9009 evrov za vsak dan, dokler Slovenija ne odpravi kršitve, še ni umaknila.
To tožbo komisije so na ministrstvu pozabili omeniti, tako kot so spregledali, da se je aprila letos komisija že drugič obrnila na sodišče EU tudi zaradi zamud Slovenije pri prenosu evropske direktive o odpadni električni in elektronski opremi. Njena določila bi morala biti v naši nacionalni zakonodaji že februarja lani, zato je komisija sodišču predlagala, da Slovenijo oglobi z 8408 evri kazni za vsak dan do sprejetja potrebne zakonodaje. V odzivu na to potezo je slovensko okoljsko ministrstvo sprejetje nove uredbe o recikliranju odpadne električne in elektronske opreme napovedalo za junij, a obljube do danes ni uresničilo.
Skupno štiri odprte tožbe
Na ministrstvu so pri pripravljanju odgovorov za Dnevnik tudi pozabili, da je evropska komisija po dveh neučinkovitih uradnih opozorilih marca letos proti Sloveniji na sodišču EU vložila tudi prvo tožbo, ker država še ni odstranila zelo lahko vnetljivih odpadnih pnevmatik v Lovrencu na Dravskem polju. Tožba se nanaša na nezakonito odlagališče v gramozni jami v občini Kidričevo, kjer že od leta 2006 skladiščijo več kot 40.000 ton zelo lahko vnetljivih izrabljenih avtomobilskih pnevmatik, ki so najmanj dvakrat doslej tudi že zagorele. To je grožnja zdravju ljudi in okolju ter kršitev evropske zakonodaje o odpadkih, so ocenili v Bruslju.
Slovenijo pa te dni najbolj pretresa julijska odločitev sodišča EU, da je država evropsko zakonodajo kršila tudi, ker ni pravočasno odstranila nezakonitih odpadkov v celjskem Bukovžlaku in zemeljskih izkopov z nevarnimi snovmi na območju stare cinkarne v Celju. Po napovedih ministrstva sanacije ne glede na evropske pritiske ne bo mogoče izvesti pred koncem prihodnjega leta, a so na evropski komisiji že dali vedeti, da so to očitno dovolj sprejemljivi roki, da Slovenije k ukrepanju ne bodo skušali dodatno prisiliti še z denarnimi kaznimi.
