Vlado je očitno pičila kača, zato se boji zvite vrvi, ugotavljajo v fotovoltaični panogi. Da imajo prav, na infrastrukturnem ministrstvu niti ne skrivajo in poudarjajo, da so pri uvajanju novega sistema net meteringa poskrbeli za varovala, ki bodo preprečila vnovično dvigovanje posebnega prispevka, s katerim vsak odjemalec električne energije polni obstoječo podporno shemo za obnovljive vire. S tem pa tudi morebitne pretrese v elektrodistribucijskem omrežju. Bogatenja s sončnimi elektrarnami na račun davkoplačevalskega denarja, kar se je zaradi prerazkošnih subvencij in popolne odsotnosti kakršnih koli omejitev pri vključevanju novih elektrarn v podporno shemo dogajalo v preteklosti, ne bo, je odločena država. Cilj novega sistema, ki naj bi zaživel še ta mesec, je samooskrba gospodinjstev in manjših podjetij z električno energijo, napovedujejo na ministrstvu.
Odvečna elektrika brezplačna
Nov sistem, v katerega se bodo lahko vključili tisti lastniki vetrnic in malih hidroelektrarn ter predvsem sončnih elektrarn, ki se bodo odpovedali trenutno tako in tako neprivlačnim subvencijam iz obstoječe podporne sheme, bo za navadnega državljana veliko preprostejši od obstoječega. Nič več mu ne bo treba odpreti s.p. in se registrirati kot proizvajalec električne energije, zaradi česar so v preteklosti upokojenci izgubljali pokojnine. Prav tako ne bo treba voditi nobenega računovodstva, saj svoje elektrike po novem nobeno gospodinjstvo oziroma podjetje ne bo nikomur več prodajalo. Presežek, ki ga uporabnik ne bo porabil sam, bo brezplačno oddal v omrežje oziroma distributerju.
Če bo v vsem letu porabil več elektrike, kot je bo proizvedel, bo distributerju doplačal razliko. Ta bo obračun izvedel enkrat na leto, da bo uravnotežil ekstreme, saj recimo sonce poleti sije veliko močneje kot pozimi, ko ga je tudi veliko manj. Če bo posameznik pravilno izbral velikost svoje domače elektrarne (enodružinska hiša potrebuje napravo velikosti od štiri do sedem kilovatov, odvisno od potreb), bi se moral obračun ob koncu vsakega koledarskega leta vrteti okoli ničle. Nizke in visoke tarife za električno energijo pri tem ne bo, bo pa moral uporabnik pridobiti soglasje distributerja za priključitev domače elektrarne v omrežje.
Amortizacija v 19 letih
Ob brezplačnem oddajanju presežkov elektrike v omrežje je ministrstvo poskrbelo še za dve varovalki, ki bi morali odgnati zgolj dobička željne. Domača elektrarna bo smela imeti največ 11 kilovatov nazivne moči, država pa v sistem net meteringa ne bo spustila več kot 10 megavatov novih elektrarn na leto.
Lastnik domače elektrarne bo moral še naprej plačevati večji fiksni del omrežnine, ki sicer predstavlja kar tretjino cene elektrike na položnici. Manjšega variabilnega dela omrežnine pa bo posameznik oproščen oziroma ga bo plačal toliko, kolikor dodatne elektrike bo potreboval iz omrežja. Na ministrstvu so izračunali, da bi se investicija v štirikilovatno elektrarno, ki zdaj po uradnih preračunih stane največ 9000 evrov (neuradno pa precej manj), morala povrniti najkasneje v 19 letih. A kljub dolgoročni naložbi ministrstvo v nasprotju s subvencijami, ki jih posameznik v enaki višini prejema kar 15 let, pri net meteringu noče dajati nobenih garancij.
So spodbude vendarle nujne?
Tudi zato se predstavniki fotovoltaične panoge bojijo, da net metering v praksi ne bo zaživel. Predlagajo njegovo dopolnitev s spodbudami iz Eko sklada oziroma vsaj ukinitev po njihovem povsem nepotrebnih presoj, študij in soglasij, ki tudi višajo stroške investicije.
Na ministrstvu pretiranega navdušenja nad temi predlogi za zdaj niso pokazali, saj očitno verjamejo, da bo že predlagani sistem, ki ga pozna tudi deset drugih evropskih držav, spet zagnal nameščanje sončnih elektrarn. Njihova gradnja že vse od leta 2013, ko je vlada močno oklestila prerazkošne subvencije, stagnira. Prav tako stagnira nameščanje drugih obnovljivih virov, saj vlada zaradi nevzdržne podporne sheme že več kot leto dni ne dodeljuje več subvencij elektrarnam, ki so bile v omrežje priključene po 22. septembru 2014.
Podporna shema, ki jo polnimo vsi porabniki električne energije in fosilnih energentov, bo namreč po ocenah infrastrukturnega ministrstva letos stala že okoli 155 milijonov evrov, kar je dvakrat več kot pred štirimi leti. Od tega skoraj polovico denarja dobi fotovoltaika.
