Ravno 27. novembra 2005 sta naša telovadca Mitja Petkovšek in Aljaž Pegan na svetovnem prvenstvu v Melbournu premagala vso konkurenco in si zaslužno okoli vratu nadela zlati medalji, deset let pozneje pa je ta dan znova pomemben za slovensko gimnastiko. Na Viču je namreč vrata odprl težko pričakovani Gimnastični center Ljubljana, v katerem so naši telovadci končno dobili sodobno specializirano športno dvorano. Že desetletja trenirajo raztreseni po vsej Ljubljani, v najetih telovadnicah, ki jim zaradi višine stropov in različnih drugih tehničnih omejitev ne dopuščajo normalnega izvajanja vseh elementov.
Ob bok velikim
Ko so v preteklosti v naše telovadnice prihajali tuji predstavniki, niso mogli verjeti, v kakšnih razmerah trenirata naša svetovna prvaka, drugod pa so rasli veliki gimnastični centri. »Če pogledamo samo sosede Hrvate, si lahko zakrijemo obraz,« je pred enim letom, ko je Mestna občina Ljubljana lovila rok za izbiro izvajalca del in je projekt visel na nitki zaradi revizijskega zahtevka, za Dnevnik povedal Ivan Levak, predsednik Gimnastične zveze Slovenije. Na današnjem slavnostnem odprtju centra, ki je odet v zeleno barvo, pa je Levak težko opisal veselje, da je v času svojega predsedovanja panožni zvezi dočakal, da je gimnastika dobila takšne pogoje, ki si jih želi vsaka športna panoga v Sloveniji, nekatere pa jih že imajo.
V imenu športnikov, ki so se kalili v slabših razmerah, je Levak povedal: »V tivolski študijski telovadnici, kjer so zrasli naši šampioni, je vladalo izjemno tovarištvo, izjemen red, prisotna je bila izjemna stroka. Vse to v malih prostorih, na koncu zmogljivosti, ampak tudi rezultati so bili izjemni. Moja želja je, da se duh iz tivolske telovadnice preseli v to sodobno dvorano, se spoji s tem orodjem, da znova dobimo sredino, v kateri bodo rasli novi cerarji, pegani in petkovški.«
Bertoncelj navdušen
»Prvo, kar opažam v tej dvorani, je to, da je topla. Verjetno se bo marsikomu slišalo smešno, ampak mi doslej tega nismo bili navajeni. Trenirali smo tudi pri 12, 13 stopinjah Celzija, kar je za gimnastiko popolnoma neprimerno. Mogoče bo zaradi tega tudi manj poškodb,« je prvi odziv na novo pridobitev Saša Bertonclja, enega naših največjih gimnastičnih adutov, ki je letos v Bakuju osvojil zlato medaljo. Trenutno je v rehabilitacijski fazi in večino treningov opravi v svojem fitnesu, takoj ko bo lahko, pa bo prišel preizkusit tudi novo dvorano.
Projekt so rešili z evropskimi milijoni
Gradnje objekta na križišču med Gerbičevo in Koprsko ulico se je lotila Mestna občina Ljubljana sama, potem ko Gimnastični zvezi Slovenije ni uspelo zagotoviti svojega dela javno-zasebnega partnerstva. A najbrž tudi občini ne bi uspelo, če ne bi ministrstvo za izobraževanje znanost in šport januarja lani objavilo razpisa za sofinanciranje investicij v javno športno infrastrukturo, pisanega za nacionalni gimnastični center. »Ta dvorana je dokaz, kaj lahko nastane, če skupaj stopita občina in država,« je zato ob današnjem slovesnem odprtju, na katerem so nastopili tako najmlajši telovadci kot veterani, povedal župan Zoran Janković.
Skupno so za projekt, ki bi moral biti po prvotnih načrtih poimenovan po šampionih Cerarju, Peganu in Petkovšku, a so si nato premislili, namenili dobrih 11 milijonov evrov. Večino denarja so pridobili iz evropskega sklada, milijon evrov je primaknila država, občina pa je poleg zemljišča prispevala približno 3,5 milijona evrov. Ker so morali ujeti v razpisu določene roke, je izbrani gradbinec CGP postavil center, ki obsega veliko dvorano, dve mali telovadnici, fitnes, poslovne prostore in 15 sob, v samo 36 tednih. Upravljal ga bo javni zavod Šport Ljubljana.
