Izjemno kratka, le 10-dnevna javna razprava o tako imenovani mali davčni reformi je pokazala, da z njo ni zadovoljen nihče. Še zlasti ne delodajalci, ki opozarjajo, da bo še povečala davčno obremenitev gospodarstva. Delodajalska združenja od vlade zahtevajo, da predlagano »antireformo« takoj umakne, če je ne bo, napovedujejo celo proteste.
Vlada se je na očitke odzvala z zanjo značilno užaljenostjo. Spremembe, ki bi razbremenile najproduktivnejši kader, je, kot je dejal finančni minister Dušan Mramor, predlagalo gospodarstvo samo. Če bodo delodajalci spremembam nasprotovali, vlada z njimi ne bo vztrajala. Ob tem jih je spomnil, da namen reforme ni zniževanje davkov, saj si tega zaradi zavez Bruslju v sedanjem javnofinančnem položaju ne moremo privoščiti, ampak prestrukturiranje davčnih bremen – z znižanjem obdavčitve dela in zvišanjem obremenitve kapitala.
Vlada bo sicer v tem tednu opravila še en krog pogovorov z gospodarstveniki, na podlagi katerih se bo odločila, ali bo reformo sploh poslala v državni zbor. V obliki, kot je predlagana, očitno ne, saj so podporo predlogu davčne reforme včeraj odrekli tudi v največji vladni stranki SMC.
Odprava še zadnje konkurenčne prednosti
Delodajalce najbolj razburja predlagano zmanjšanje olajšav za vlaganja v raziskave in razvoj ter za investiranje za polovico. Mramorjevo trditev, da omenjene olajšave nimajo nobenega ekonomskega učinka, zavračajo. Prepričani so, da bi z znižanjem olajšav ob še vedno zelo omejenih možnostih financiranja prizadeli predvsem srednja in mala podjetja, s polovičnim zmanjšanjem olajšave za raziskave in razvoj pa odpravili tudi eno redkih konkurenčnih prednosti Slovenije pri tujih naložbah. Znižanje te olajšave bi po njihovem ogrozilo zlasti podjetja, ki so raziskovalno-razvojni centri za korporacije in praviloma ustvarjajo delovna mesta z najvišjo dodano vrednostjo.
Vojmir Urlep, predsednik uprave Leka, enega izmed 750 podjetij, ki so lani uveljavljala olajšave za vlaganja v raziskave in razvoj, pravi, da so prav z njimi uspešno nadomeščali nekonkurenčnost pri obdavčitvi dela. Ocenjuje, da bi znižanje teh olajšav močno poslabšalo Lekovo konkurenčnost pri pridobivanju novih razvojnih projektov in vlaganj v skupini Novartis. Švicarska multinacionalka je sicer od prevzema v razvoj in osnovna sredstva vložila v Lek kar 1,6 milijarde evrov.
Poleg znižanja olajšav je gospodarstvenike »pretreslo« tudi zvišanje obdavčitve kapitalskih dobičkov. Predlagana enotna obdavčitev v višini 25 odstotkov po njihovem predstavlja celo poseg v ustavno pridobljene pravice, saj veljavni zakon obdavčitev takšnih dobičkov na vsakih pet let imetništva zmanjšuje za pet odstotnih točk, dobički, starejši od 20 let, pa sploh niso obdavčeni.
Nezadovoljni tudi v sindikatih
Ob trdi palici gospodarstvenikov pričakovano ni prepričal korenček v obliki davčnih ugodnosti ob izplačilu dohodkov delavcev za uspešnost, ki naj bi nadomestil obstoječi zakon o udeležbi delavcev pri dobičku. Po predlogu finančnega ministrstva se ti dohodki, ki bi lahko znašali največ dve delavčevi povprečni plači oziroma največ 5000 evrov, ne bi vštevali v osnovo za prispevke za osebe v delovnem razmerju, medtem ko bi se pri davčni osnovi za dohodnino upoštevala le polovica dohodka za uspešnost. Za ta izplačila bi lahko delodajalci namenili največ 20 odstotkov dobička iz poslovanja. Gospodarstveniki o koristnosti predloga močno dvomijo, saj ocenjujejo, da je predlog zakona »zaradi mešanja pojmov« nejasen, sam postopek, ki zahteva določitev kriterijev nagrajevanja uspešnosti, pa tudi administrativno zapleten.
Predlaganemu zakonu o posebni davčni obravnavi nagrajevanja uspešnosti delavcev nasprotujejo tudi sindikati. V Zvezi svobodnih sindikatov Slovenije (ZSSS) menijo, da posega v dogovarjanja med sindikati in delodajalci oziroma v kolektivne pogodbe dejavnosti in podjetij. Po njihovi oceni bi kriteriji in merila, ki bi jih delodajalci enostransko določili v svojih splošnih aktih delodajalca, povzročili neenako obravnavo zaposlenih. V ZSSS se ne strinjajo tudi z odpravo zakona o udeležbi delavcev pri dobičku, kjer se že dlje časa zavzemajo, da bi zaposlenim pripadla tretjina ustvarjenega dobička. Preostali dve tretjini bi se po predlogu ZSSS enakomerno razdelili lastnikom kapitala in razvoju podjetij.
Sindikati so, v nasprotju z delodajalci, zadovoljni z odločitvijo vlade o ohranitvi najvišjega, 50-odstotnega dohodninskega razreda, pa tudi s tem, da ni vztrajala pri socialni kapici. Tako kot delodajalci pa so pričakovali večje razbremenitve pri dohodnini. Kot smo že poročali, so bili oboji precej naklonjeni predlogom koalicijske SD in opozicijske NSi, v katerih sta se stranki zavzeli za razširitev dohodninske lestvice, s čimer bi razbremenili predvsem srednji sloj.
