Tudi končni izkupiček dolgotrajnih in napornih pogajanj je tokrat bolj uravnotežen, kot je to veljalo za prejšnje sporazume, ko so krajšo vselej potegnili zaposleni. Vlada je v precejšnji meri popustila pri regresu, delno pa tudi z nekoliko hitrejšo sprostitvijo plačne lestvice. Skupaj z že prej dogovorjeno odmrznitvijo napredovanj se bo masa za plače prihodnje leto povečala za 148 milijonov evrov oziroma za 3,3 odstotka. Javni uslužbenci se lahko najbolj veselijo sprostitve napredovanj, ki bodo nekaterim, zlasti mlajšim zaposlenim, zvišala plače od štiri pa celo do 20 odstotkov.
Precej manj so z dogovorom zadovoljni delodajalci, ki so po spremembah pri minimalni plači očitno doživeli nov šok. »Če si vlada lahko privošči za 148 milijonov evrov višjo maso plač v javnem sektorju, potem ni prav nikakršnega dvoma, da ima dovolj manevrskega prostora tudi za znatno razbremenitev gospodarstva,« je v ponedeljek zgroženo dejal predsednik Gospodarske zbornice Slovenije Marjan Mačkošek in terjal, da se še letos izpolnijo vladne obljube o zmanjšanju obremenitve stroškov dela.
Gospodarstveniki so v manifestu industrijske politike, ki ga je GZS predstavila oktobra, zahtevali temeljito davčno reformo. Med drugim so predlagali uvedbo socialne kapice, znižanje dohodninskih stopenj in odpravo 50-odstotne obdavčitve za najvišje prejemke, znižanje okoljskih in energetskih trošarin ter zvišanje olajšav za investicije in razvoj. Njihovi apetiti so še narasli, ko sta njihove zahteve podprla tudi finančni minister Mramor in gospodarski minister Počivalšek in ko je največja koalicijska stranka SMC pohvalila program NSi za nižje davke, v katerem je bilo med drugim predlagano tudi nadaljnje znižanje že tako nizke stopnje davka na dobiček.
Velika pričakovanja pa so se včeraj zvečer dokončno razblinila. Ministrstvo za finance je namreč v javno razpravo poslalo osnutke treh davčnih zakonov, nekakšne mini davčne reforme, ki pa bodo pri gospodarstvu nedvomno povzročile nov šok, če ne infarkt. Posebna koalicijska ekspertna delovna skupina, ki je v preteklih tednih izračunavala, kako prerazporediti davčna bremena, se je namreč glede razbremenitve dela prikopala le do kozmetičnih popravkov pri božičnici in drugih izplačilih za uspešnost, po drugi strani pa sklenila predlagati odpravo ali znižanje večine olajšav za podjetja. Tako naj bi se olajšave za vlaganja v raziskave in razvoj ter za investiranje zmanjšale za polovico, olajšave za zaposlovanje pa ukinile. Osnutki davčnih zakonov med drugim predvidevajo tudi ukinitev oprostitve dohodnine od dobička iz odsvojitve kapitala ter uveljavitev enotne davčne stopnje za dobičke iz kapitala v višini 25 odstotkov.
Socialne kapice in sprememb pri dohodnini še vsaj leto dni ne bo, še naprej bo veljal tudi 50-odstotni dohodninski razred.
